Naslov te kolumne sem prepisal iz svojega dnevnika, v katerem sem si zabeležil sestanek Sveta Slovenske demokratične zveze (SDZ) z dne 20. 9. 1989. Pod točko »odnos do ostalih zvez na terenu« (mišljene so nove stranke in združenja, kot SKD, SKZ, SDZS…) je pojasnjeno še: »Naš nasprotnik za volitvah pa so ZK in SZDL«.
V času, ko so se sicer že obetale prve svobodne volitve, vendar Demos niti še ni bil ustanovljen, pa smo se že zavedali, kako potrebno bo kvalitetno sodelovati z drugimi »alternativci« (levimi in desnimi!), če želimo skupaj zmagati na volitvah in s tem popeljati Slovenijo na novo, svobodno in demokratično pot.
Volivcem je potrebno predstaviti nekaj pozitivnega, privlačnega, realnega in predvsem tudi skupnega! Od ustanovitve Demosa dalje (nekaj mesecev po gornjem datumu) smo tudi sistematično gradili in gojili bodočo (pred)volilno koalicijo, katero so sicer sestavljale politične stranke zelo širokega diapazona svetovnonazorske usmeritve (dve levi, dve desni in dve sredinski). Kadar omenim to formulo, me takoj »napadejo« ali vsaj vprašajo, če se nisem zmotil? Ne, nisem, točno tako je bilo: Tomšičeva/Pučnikova Socialdemokratska zveza Slovenije je bila že po definiciji leva (in to »žlahtno« evropska, kar je/bi Slovenija še kako potrebovala); Zeleni Slovenije so bili enako levi, kot drugje po Evropi, SKD so bili desni, toliko kot drugi krščanski demokrati po Evropi; SKZ – »kmečka zveza« ni mogla biti drugega kot desna; »moja« SDZ je imela zelo raznoliko članstvo (»narodni demokrati«) in vodstvo (»demokrati«) in jo zato vsaj do razcepitvenega kongresa ne moremo šteti drugam, kot na sredino; Grosove »liberalce« pa moramo že zaradi gospodarskega programa tudi uvrstiti na sredino.
Je pa ta skupina strank delovala z usklajenimi cilji in skupnim programom – da so volivci že vnaprej vedeli, za kaj glasujejo! Sporazum o ustanovitvi z dne 4. 12. 1989 ter Program demokratične opozicije DEMOS si lahko ogledate na tejle povezavi.
Zato se nismo samo omejevali pred kakršnimikoli medsebojnimi javnimi kritikami in napadi, temveč smo si tudi aktivno pomagali pri organizaciji in predvolilnih aktivnostih, predvsem tudi na lokalnem nivoju. Imeli tudi skupni volilni štab Demosa (seveda pa tudi vsaka stranka svojega). Celotna predvolilna kampanja je potekala nekako v stilu: »Volite za nas, ali pa vsaj za kakšno drugo Demosovo stranko!«.
S tem prispevkom želim opozoriti vse tri desne politične stranke, dedinje slovenske pomladi (SDS-NSi-SLS), da bi bil že skrajni čas za »premirje« in dogovor o predvolilnih odnosih ali celo napovedani koaliciji – če želijo, da končno enkrat Slovenijo naprej popelje desnica, kar bi bil že skrajni čas zaradi nedokončane tranzicije. Nikar naj ne pričakujejo, da bodo volivci namenili zmago strankam, ki se med seboj ostro napadajo in žalijo, saj takšne odnose lahko pričakujejo tudi po morebini zmagi na volitvah!
Seveda: »Kdo pa je začel? Mi se le branimo…« Ali so bile prej žalitve ter neutemeljene insinuacije o gejevskem lobiju in povezavi z Murglami – ali neprimerna diskvalifikacija predsednika druge stranke kot možnega sogovornika? Takšna vprašanja nas ne vodijo nikamor!
Ne bodite otročji! http://www.casnik.si/index.php/2016/10/24/desni-politiki-so-otrocji/
Glede programov, vrednot ter odnosa do preteklosti (tranzicije) imate med seboj veliko več skupnega, kot do drugih slovenskih političnih strank – in zato bi se morali potruditi ter delovati tako, kot so/ste v Demosu! http://www.casnik.si/index.php/2015/01/27/pobuda-za-konsolidacijo-slovenske-desnice/
Za začetek je potrebno o(d)pustiti stare zamere! http://www.casnik.si/index.php/2014/12/17/slovenija-pri-zdravniku/
Za naprej pa: Pod nobenim pogojem napadati alternative! Brez tega je povsem iluzorno pričakovati zmago desnice na (večih) naslednjih volitvah!
