Pod črnim križem, z rdečo zvezdo naprej

27
763
Foto: Novi Glas

Župan Ljubljane Janković je v teh dneh dobršen del (ljubljanske) javnosti razveselil z odzivom (TUKAJ)  na »pretirano« domoljubne težnje Inštituta za domoljubne vrednote.

Na tem mestu se nebi spuščal v medvojno zgodovinopisje, ker je več kot očitno, da niti znanstveniki, ki se s tem ukvarjajo, niso enotnega mnenja o tem obdobju naše zgodovine. Vsekakor pa je zanimiv diskurz taktnosti, ki se spet izkaže kot nedojemljiva vrlina za našega župana in ideološko obremenjene javnosti.

Najlepša lastnost vladajočega / župana je, da je v službi vseh. To naj bi v demokraciji bila definicija vodstvene funkcije. To naj bi bil cilj vsakega županskega kandidata, ki naj bi se k temu prizadeval z vsemi svojimi močmi, saj tako ali drugače predstavlja vse občane. V praksi se to izkaže za prevelik zalogaj in morda utopijo, vendar je to le bistveni cilj, h kateremu naj bi oseba na takem položaju strmela. Izključenost je namreč kuga, ki se širi in prej ali slej manifestira na način, ki je za družbo lahko tudi skrajno destruktiven predvsem, če se ne naslovi s primernimi ukrepi ali pa celo spodbuja. Jankovićevo pismo gotovo spada v kategorijo izključevanja in v subkategorijo spodbujanja izključevanja.

Da se to dokaže ni potrebno pretirano filozofirati. Dovolj je, če pismo prestrukturiramo v normah, ki trenutnim navdušencem nad županovo potezo povzročajo splošno nevrozo. Recimo, da bi se ob napovedi shoda Nosil bom Kristusov križ, kjer bi, Bog ne daj, z veseljem pljuvali vsepovprek in ki bi ga, Bog ne daj, vodil p. Rupnik, javila skupina protestnikov, z zahtevo po njegovi prepovedi in grožnjo, da bo tja prišla delat zgago. Župan se za te reveže zavzame in napiše, da je krščanstvo pomembno oblikovalo tako podobo mesta, kot celotne Evrope, da je Ljubljana središče slovenskega katolištva in da je p. Rupnik, prejemnik Prešernove nagrade in en najvidnejših slovenskih umetnikov. Veselje taistih pritrkovalcev bi bilo nedvomno veliko …

Seveda pa za dokaz netaktnosti in izključevanja niti ni potrebno zabresti v takšen, domišljijski svet. Dovolj je pogledati nedavno zgodovino (pa ne tiste pod rdečo zvezdo, ki v percepciji večine ni več tako nedavna) dejanj, ki krojijo atmosfero glavnega mesta. Recimo pogled na fasado frančiškanske cerkve oktobra 2016, ko so v režiji zavoda Živim (TUKAJ), predvajali film, ki prikazuje razvoj otroka v maternici. Filmček, ki je ob tednu otroka na nazoren način prikazal realnost in lepoto, ki jo nosečnici težko prikaže vsakokraten ultrazvok pri ginekologu in jo gotovo vsaka mamica z veseljem pogleda.

Takrat so hejterji prav tako hitro vzniknili na plano in zahtevali umik, po njihovo, spornega filma. V bran je svobodo izražanja v tem primeru Zoki povzel s temi besedami: »Trdim, da s tem [predvajanjem filma!] kršimo človekove pravice do svobodne odločitve o svojem življenju, o življenju svojih otrok.« Brez besed.

27 KOMENTARJI

  1. Oboževati totalitarne simbole pomeni klofuto demokraciji in človekovim pravicam, ki so bile v totalitarizmu grobo kršene.

    Totalitarni simboli spodbujajo nasilno miselnost in nasilno ravnanje do sodržavljanov in žalijo naše osebno dostojanstvo, ki nam ga jamči demokratična slovenska ustava!

  2. Hvaležen poklon zaposlenim na Inštitutu za domoljubje, da niso držali glavo v pesek, ampak so ravnali kulturno ozaveščeno in odgovorno kot se to od njih pričakuje!!!

  3. Podobno bi morala storiti varuhinja človekovih pravic, ki ne bi smela dovoliti, da se s totalitarnimi simboli posmehuje človekovim pravicam, ki so ustavno varovane.

  4. Rdeča zvezda je simbol, ki je pristašem pomagal do uspehov. Zato ga morajo častiti. A bolje bi bilo, da bi ga častili v zasebnosti in se ne bi smešili pred tistimi, ki rdečih simbolov niso potrebovali.

  5. Žal so bili njihovi”uspehi” klavrni in v nasprotju z resnicoljubjem, človenoljubjem, resnicoljubjem, pravičnostjo, gospodarnostjo in zdravo pametjo.

  6. Jaz si lahko samo želim, da bi nekoč v čimbližji prihodnosti dobili spodobno politično kulturo. Brez tega smo pač obsojeni na grizenje med sabo. Kot pravi rek: “Kjer se kregata dva tretji dobiček ima,” oziroma “Divide et empera,” in podobni. Tisti, ki se igrajo partizane in domobrance, se morda ne zavedajo dovolj dobro, da zapitek plačamo vsi tistim, ki jim v resnici delajo potuho. Ali pa to delajo pri polni zavesti z jasnim namenom. Potuho jim delajo s s tem, ko odvračajo pozornost javnosti od bolj resničnih težav.

    • Žal je glavni vir sedanjih resničnih težav prav komunistična preteklost. Kjer so v bivših komunističnih državah uspeli prekiniti s totalitarno mentaliteto, so državo postavili na nove, bolj zdrave temelje. In težav takšne vrste, kot so pri nas, imajo bistveno manj.

      Niso obolela samo posamezna drevesa. Ves gozd je bolan in zato tudi posameza drevesa. Z zdravljenjem posameznih dreves ne bomo odpravili bolezni, ki se je zajedla v vse kotičke gozda. Pozdraviti bo treba celoto gozda.

      • Ta prispodoba z gozdom se mi ne zdi najprimernejša. Kaj predstavlja drevo v tem gozdu? Državljana? V tem primeru pravite namreč, da bo zdrava zaplata gozda, zdravila ostali gozd. Razen, če namigujete, da ste vi gozdarji ostali smo pa samo drevesa, kar bi bilo tudi že malo neokusno.

        • Saj smo razumeli, kaj je hotel gospod Tine zapisati, da smo “bolana družba”. Če mislite, da imate vi, gospod Pongre boljšo primerjavo, jo pač napišite.

          Pa tudi lahko napišete, da ima v družboslovju vsako pravilo izjeme in da ste v tem pravilu izjema ravno vi, gospod Pongre! 😉

          • Prosim ne mi podtikat izjav.

            Ni nespodobno, vprašati po razlagi. Jaz tudi znam govoriti v nerazumljivih formulah ampak se vedno potrudim razložiti kaj mislim.

      • Primerjava je kar primerna. Je kot virus, ki se vztrajno zajeda v podlubje posameznih dreves.
        Lahko primerjamo tudi kot okužbo računalniškega sistema., če ga napade virus.
        Potrebovali bi antivirusni program.

      • Strinjam se, da naš javni interes pogosto ne deluje v splošno dobro ampak je izkrivljen tako, da dela splošno slabo v dobro posameznikov. “javni interes” je povsem resničen pojem, v slovenski Wikipediji na primer piše:

        “Javni interes je poleg naštetega pravzaprav vsak v pravnem predpisu utemeljen interes, ki se je tja vpisal po demokratičnem postopku, kjer se je uskladil interes večine državljanov. Na primer, omejitev hitrosti v naselju je določena v področnem predpisu in to je javni interes, konkretno določen v pravnem predpisu.”

        No v redu, torej: Rabimo državna podjetja za katera je splošno dobro, da so v državni lasti.

        No saj, volitve so pred pragom in mene skrbi ravno to, da bomo spet dobili novo kliko, ki bo zlorabljala oblast naslednja štiri leta. Ravno zato pozivam k zmernosti v pogovoru in kulturnemu obnašanju saj pri takih drobnih rečeh se vse začne.

      • Lahko se strinjam je družba obolela za Staliniozo, katero sem v preteklosti opisoval. Ampak najboljše zdravilo za to bolezen, se mi zdi, ponujajo Švicarji: Obvezen vojaški rok za moške in prostovoljno služenje vojske za ženske. A to pomeni tudi uvedbo obveznega vojaškega roka? Saj pravim ponujena je zelo splošna formula, ki bogve kaj vse pomeni.

  7. Namesto, da bi volilec imel kakšno korist od volilnega glasu, zaradi otročjih igric na oblast pride ena od klik. Vse dosedanje klike, imajo skupno samo to, da svojo dobrobit gradijo na hrbtih političnih nasprotnikov. To zame ni neka pametna dolgoročna politika.

  8. Na hrbtu političnega nasprotnika ni kaj vzeti. Vso bogastvo ustvarjajo državljani. Bolj pravična in svobodna država, več je bogastva. Manj prerazporejajo politiki, več ostaja državljanom in ti so še bolj ustvarjalni. V tem je vsa dolgoročna pametna politika.

    • Moja napaka, mislil sem širše – na hrbtih volilcev političnega nasprotnika, oziroma tudi še širše – na hrbtih izključene skupine volilcev. Sicer sem jaz morda malo manj desno usmerjen saj menim, da naši dve neoliberalni kljuseti še vedno potrebujeta uzde. Čeprav po drugi strani, sem prepričan, da bi lahko bolje shajali, če bi obdržali samo desno neoliberalno kljuse in ga poredili v močnega žrebca.

  9. O tem ni dvoma: Kljuseti vedno potrebujejo uzdo, in držati jo, je dolžnost državljanov. Le eno kljuse, je škodljiva zabloda. Morata biti dva in brezpogojno spoštovati drug drugega. Saj so le dobro plačani delavci , ki za kakovost svojega dela odgovarjajo sodržavljanom.

    • Rabimo državna podjetja za katera je javni interes, da so v državni lasti. Ne rabimo paralelne ekonomije, torej državnih podjetij, ki delujejo na konkurenčnem trgu, ki v svoji branži konkurirajo zasebnim podjetjem. Ne rabimo državnih podjetij katerih ponarejen javni interes je parkiranje političnih kadrov. Če si lastnik podjetja in vanj kadruješ svojo žlahto ni nič narobe saj boš kadrovske napake kril iz svojega žepa. Če si lokalni ali vladni politik in vanj kadruješ svojo žlahto je to korupcija. Če si državna banka, ki je dajala tajkunom posojila brez kritja. Če si podjetje, ki slabo posluje, rešitev ni nova državna pomoč ampak izboljšanje poslovanja. Skratka ne rabimo paralelne ekonomije. Uredimo si eno ekonomijo tako, da bo enako pravična za vse državljane. Socialno državo se da urediti drugače kot z državnim lastništvom.

      • “javni interes”
        Slovar slovenskega knjižnega jetika pravi:
        interès tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist

        Javni interes je izmišljen pojem, javnega interesa ni. Še na tem forumu, kjer se oglaša kakih deset ljudi, imamo različne interese.

        Lahko se pa pogovarjamo o splošnem dobrem. In ve se, da niso vsi za splošno dobro, da so premnogi za njihovo dobro. In da ti premnogi znajo zelo dobro prevzeti oblast.

        • Javni interes ni seštevek interesov posameznikov, ki sestavljajo javnost. Še povprečje ne, ker se štejejo samo mnenja tistih posameznikov, ki se aktivno vključujejo v javne zadeve. Kaj je v javnem interesu lahko odloči en sam, če so vsi ostali pasivni.

        • Strinjam se, da naš javni interes pogosto ne deluje v splošno dobro ampak je izkrivljen tako, da dela splošno slabo v dobro posameznikov. “javni interes” je povsem resničen pojem, v slovenski Wikipediji na primer piše:

          “Javni interes je poleg naštetega pravzaprav vsak v pravnem predpisu utemeljen interes, ki se je tja vpisal po demokratičnem postopku, kjer se je uskladil interes večine državljanov. Na primer, omejitev hitrosti v naselju je določena v področnem predpisu in to je javni interes, konkretno določen v pravnem predpisu.”

          No v redu, torej: Rabimo državna podjetja za katera je splošno dobro, da so v državni lasti.

          No saj, volitve so pred pragom in mene skrbi ravno to, da bomo spet dobili novo kliko, ki bo zlorabljala oblast naslednja štiri leta. Ravno zato pozivam k zmernosti v pogovoru in kulturnemu obnašanju saj pri takih drobnih rečeh se vse začne.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite