Ingo Falk Pasch Wallersberg, minister osamosvojitvene vlade, počivaj v miru

Ingo Falk Pasch Wallersberg, minister osamosvojitvene vlade, je velik poznavalec nemške družbene stvarnosti (foto J. Možina)

Ingo Falk Pasch Wallersberg je bil rojen 14. januarja 1941 v Berlinu. Njegov oče je bil Hans Pasch, velik podjetnik, ki je deloval tako v Berlinu kot v Varšavi, njegova mati pa gledališka igralka Marija Snežna Novy von Wallersberg, hči slovenske pesnice in prevajalke Lily Novy, klicali so jo pa Nives. Kot gledališka igralka je nastopala tudi v gledališču na Češkem.

Ingo Falk Pasch Wallersberg je zgodnje otroštvo je preživel v Berlinu tudi ob varuški Poljakinji

V oddaji Radia Ognjišče Naš gost je Ingo Falk Pasch Wallersberg o svojem otroštvu povedal:

»V naši družini v Berlinu sta zame in brata Borisa skrbeli dve pestunji, Poljakinja Agata Krutky (ki je – po svoji skrbi zame in brata – za mene moja druga mama) in še ena, verjetno tudi Poljakinja (imam fotografijo od takrat). Povedati je treba, da je Agata delala v Berlinu pri judovski družini Glaser. Z vzponom nacionalnega socializma in internacionalnega komunizma (katerega posledice v Sloveniji še danes doživljamo) in s čedalje hujšim preganjanjem Judov je dal moj oče zatočišče Agati in hčerki Mariane iz družine Glaser (iz katere naj bi sin pravočasno pobegnil v Avstralijo, starša pa na bi nacisti aretirali). Po pripovedi Agate so nacisti natančno pregledali tudi naše stanovanje in samo spretnosti moje matere in Agate se je zahvaliti, da niso odkrili prtljage hčerke Glaser.

Oče se je izognil služenju v nacistični vojski, ker je imel na srcu (očitno prirojeno) napako (ki jo je očitno podedoval tudi moj nečak, pokojni slovenski komponist Mihael Paš) in ki sem jo očitno tudi sam podedoval, zaradi česar sem se tudi izognil služenju vojaškega roka v JLA.«

Njegov oče je med vojno pomagal mnogim, ki so jih nacisti preganjali, zlasti v Varšavi. V Berlin se je vrnil le toliko, da se je uradno ločil od svoje žene Nives. V Varšavi je srečal igralko ukrajinskega rodu, s katero se je pozneje tudi poročil. Z njo je imel sina Thadeussa, ki ga je Ingo dolgo iskal in ga prek spletnega stika z njegovim sinom našel v ZDA.

Ob vrnitvi v Slovenijo niso mogli v Ljubljano, ampak so bivali na Bledu

Drugo svetovno vojno je preživel v Berlinu, nato pa so skupaj mama, Agata in brata Ingo in Boris odšli v Slovenijo, vendar niso mogli v Ljubljano k mami in babici Lily Novy, zato so se zatekli na Bled k nemški družini, ki je imela tudi dva sinova, nekoliko starejša od bratov Pasch Wallersberg. Ko so se bližali komunisti, je gostiteljsko družino, tudi oba sinova, zajela panika:

»Očitno pa je velik strah pred prihodom morilskih komunistov takrat že prežemal starejša Mayerjeva otroka, zlasti najstarejšega Dieterja. Odločil se je in nas zbral na jasi pred takratno Mayerjevo vilo. Vilo so komunisti kasneje porušili in tam postavili hotel Slovenija, ki posluje ob hotelu Golf. Klaus je mene in mojega brata držal, pred tem sva se namreč igrala v pesku in sva bila nejevoljna, Dieter pa je v bližnje drevo zalučal granato. Očitno nas je hotel pred grozodejstvi komunistov rešiti, hipno poslati na drugi svet. Vsi smo bili močno ranjeni (še danes imam kak drobec pod kožo), vendar smo (celo brez hudih, trajnih poškodb) preživeli.«

Komunistični vojaki so vse, razen Agate, zaprli v taborišče na Lancovem pri Radovljici

Po tem dogodku se je začelo za mamo in oba sinova hudo trpljenje, saj so jih komunistični vojaki odpeljali na območje zagrajenega taborišča na Lancovem pri Radovljici:

»Nemudoma so prispeli komunistični vojaki s konjsko vprego, mamo, mene in brata naložili ranjena, kot sva bila, in odpeljali na območje zagrajenega taborišča z begunci in nemškimi vojaki. Z bratom sva več dni ležala na nekih pogradih, kri nama je iz odprtih ran curljala na tla, nihče se ni zanimal za naju. Kmalu zatem, ko so se rane malo zacelile, so naju pustili begati po tem taborišču. Mama je bila odsotna.

Kot sem kasneje izvedel, so jetnike gnali na neka zelo težka fizična dela. A kaj so počeli z mamo, ne vem in nočem nikoli izvedeti – moralo je biti grozljivo, ker si nikoli več v vsem svojem preostalem življenju ni več opomogla. Bila je dosmrten invalid. Z bratom sva v tistem taborišču po cele dneve begala in od strahotne lakote na travnatih tleh trgala in jedla marjetice. Še danes vidim pogled nekega stražarja – bil je zaničljiv in preroški: ti si že na vrsti za smrt. In prav gotovo ne bi preživela, če ne bi bilo Agate, moje druge matere, ki kot Poljakinja ni bila zaprta in je v vsem tem času v okolici prosjačila za hrano, ki jo je mojemu bratu in meni metala prek visoke taboriščne ograje. In Agata je bila očitno tudi vez, da je novica o naju prispela do babice Lili Novy.«

Babica Lily Novy je skrbela za vnuka, z njimi je ostala tudi Agata

Ko je Lily Novy izvedela, kje sta vnuka, si je močno prizadevala, da bi ju dobila, in res je prišla do vnukov in poskrbela za njiju ter jima omogočila šolanje, z njimi je ostala tudi njuna varuška Agata, ki je skrbela za gospodinjstvo. Brata sta končala klasično gimnazijo v Ljubljani, nato pa se je Ingo Falk Pasch Wallersberg vpisal na Pravno fakulteto. Šele veliko pozneje je izvedel, kaj vse je morala njegova babica prestati, ker je skrbela za njiju. Ko sem pripravljala zapis o Lily Novy za knjigo Slovenski književniki, rojeni od leta 1870 do 1899, in sem se z njim pogovarjala o njej, je bilo iz njegovih besed čutiti globoko spoštovanje do nje in hvaležnost za vse, kar je naredila. Po njegovem mnenju se je očitnemu preganjanju izognila le, ker »stare predvojne, avstro-ogrske in kasneje SHS vezi so kljub vsemu vendarle še delovale«.

Lily Novy je svoja vnuka krščansko vzgajala

Iz tega obdobja ima Ingo Falk Pasch Wallersberg tudi lep spomin:

»Posebej moram povedati, da sva bila v najinem družinskem krogu, moj brat in jaz, v okrilju najine babice in Agate, kljub vsemu komunističnemu okolju in vzdušju ter celo nizki ironiji krščansko, katoliško vzgojena. Vsak večer smo pred sliko svete Marije s Kristusom v naročju molili. Vsako nedeljo smo javno šli, babica in midva, otroka, ob 11. uri k maši v frančiškansko cerkev pri Tromostovju v Ljubljani. Šele danes vem, kaj vse je babica takrat s tem tvegala. Naš pater, pri katerem sem se spovedoval in opravil pripravo na prvo sveto obhajilo, je bil znani frančiškanski pater Roman, ki ga imam vse življenje v spominu. Po maši pa smo babica in midva, otroka, nato skupaj zavili v takratno kavarno Union, kjer smo prebirali časopise in je babica pila svojo turško kavico, midva pa sokove.«

Ko je Ingo Falk Pasch Wallersberg končal prvostopenjski študij prava, se je najprej preživljal s prevajanjem in pisanjem za kritične časopise

Potem ko je babica Lily Novy leta 1958 umrla, je skrb zanju prevzela teta Fides Petek, mamina sestra.

Skozi najstniška in mladostna leta je šel v času trdega komunizma. Ko je doštudiral pravo na prvi stopnji, ni dobil nobene službe. Preživljal se je s pisanjem filmskih kritik in prevajanjem iz nemščine, hkrati pa je sodeloval tudi v takratnih kritičnih časopisih in revijah: v študentski Tribuni, filmski reviji Ekran, predvsem pa v reviji Perspektive, kjer so ga izbrali celo v upravni odbor. V tem času se je Ingo Falk Pasch Wallersberg seznanil in navezal stike z nekaterimi vidnimi ustvarjalci: z Dominikom Smoletom, Danetom Zajcem, Tarasom Kermaunerjem, Primožem Kozakom, Gregorjem Strnišo, Andrejem Inkretom, Dušanom Jovanovićem …

Konec 60. ali na začetku 70. let je dobil službo pravnega zastopnika podjetja Induplati Jarše, po končani drugi stopnji študija prava in uspešno opravljenem pravosodnem izpitu pa je Ingo Falk Pasch Wallersberg odprl lastno odvetniško pisarno, v tem času si je tudi ustvaril družino.

Raziskoval je usodo svoje družine

Takrat je tudi začel resno raziskovati usodo svojih staršev, posebej očeta. V arhivu v Berlinu je končno našel dokument, ki ga je pripeljal v kraj, kjer je nazadnje bival njegov oče s svojo novo družino, ženo in sinom, hčerka pa je umrla. Našel je tudi smrtovnico svojega očeta, kjer je izvedel, da so ga novembra 1945 oropali in ubili:

»Na območju te občine, ki je bilo takoj po drugi svetovni vojni angleška cona, je bil izdan ukaz, da morajo vsi lastniki avtomobilov le te prodati. Oče je našel kupca v drugem kraju in se je vračal s kupnino z avtobusom. Na postajališču so ga roparji pričakali, oropali in ubili. Z božjo pomočjo sem tako končno ugotovil očetovo usodo. Na kraju njegovega umora sva z bratom postavila s soglasjem dveh sosednjih občin posebno spominsko znamenje očetu, ki smo ga ob posebni slovesnosti predstavnikov obeh občin in duhovnika odprli za javnost.«

Ingo Falk Pasch Wallersberg je bil minister v osamosvojitveni vladi

Ob osamosvajanju Slovenije se je Ingo Falk Pasch Wallersberg dejavno vključil v politiko in bil v vodstvu Liberalne stranke, ki jo je vodil Vitomir Gros. Stranka je bila vključena v Demos in Ingo Paš, tako je takrat pisal svoj priimek, je postal minister za turizem in gostinstvo. Dolga leta je bil dejaven na področju razvoja zasebnega varovanja v okviru zbornice za to področje in pri oblikovanju področne zakonodaje. Na političnem prizorišču se je pojavil spet marca 2018, ko se je v Ljubljani udeležil podpisa dogovora med stranko Glas za otroke in družine ter Novo ljudsko stranko Slovenije v okviru koalicije Združena desnica.

V zadnjem času je bil Ingo Falk Pasch Wallersberg dejaven na družbenih medijih, tudi na Facebooku, kolumne je objavljal tudi na Časniku.

Umrl je 7. decembra 2021 v Ljubljani.