Počastitev samostojne Slovenije

1

23. maja je v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa potekalo srečanje članov Slovenske konference svetovnega slovenskega kongresa, prijateljev in prijateljic, ki se zavzemajo za slovensko kulturno dediščino. Tokratno srečanje je bilo namenjeno spominu na »slovensko pomlad« pred 20. leti, ko se je rojevala samostojna Slovenija.

O pomenu slovenske državnosti in ustanovitvenem kongresu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je spregovoril nekdanji poslanec Franci Feltrin, ki je bil v tistih vročih dneh podpredsednik Demosovega kluba poslancev. G. Feltrin se je spomnil časa, ko ga je vihar slovenske pomladi iz gospodarstva potegnil v politiko. Danes se vojno za Slovenijo, ki je trajala le 10 dni skoraj podcenjuje. Spomnil je, kako smo bili enotni samo na plebiscitu, potem pa ni bilo vse tako preprosto. Kljub grožnjam je Demosovi vladi v enem letu uspelo postaviti lastno državo. Takrat niso šteli dnevnic, niso potovali po svetu, prepotovali pa so celo Slovenijo in delali tudi ponoči. Pozneje je prevzel vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani in ugotovil, kako velik je bil prispevek Slovencev po svetu k nastanku nove države, ko so vlade, kjer so živeli, zasipali s pravimi informaciji o dogajanju v domovini. »Imejmo jo radi, Slovenijo, domovino, ne pa njene politike. Če je mi ne bomo imeli radi, jo bodo imeli tisti, ki bodo prišli od drugod in ne bi želel, da bi bili naši vnuki v manjšini«, je svoj govor končal g. Feltrin.

Praznično razpoloženje je s slovensko himno in drugimi domovinskimi pesmimi polepšal Moški pevski zbor Alpina Žiri.

V drugem, strokovnem delu, smo prisluhnili predstavitvi knjige Brede Karner, Doživetja in spomini tovarniške delavke. O trpkem otroštvu, v katerem sta konec II. svetovne vojne z bratom Cirilom izgubila mamo, o ustvarjanju lastne družine, o delu v tovarni Alpina v Žireh in njeni strastni ljubezni do nabiranja borovnic, so posrečeno s kratkim filmom, živo glasbo, pesmijo, igro in branjem, knjigo predstavili avtoričini vnuki in vnukinje. Projekt je zasnoval študent medijskih komunikacij Darijan Kacin, Bredin najstarejši vnuk, sodelovali pa so še študentje Aleš in Lucija Kacin, Sandi Mlinar, srednješolka Lea Mlinar in osnovnošolci Ines Mlinar, Sanja, Samo in Sašo Kranjc.

Vsestranska predstavitev želi spodbuditi premislek o samorastniškem ustvarjanju kot kulturnem in zgodovinopisnem prispevku h kulturi domačega okolja. Še toliko bolj, ker je izšla knjiga dr. Marije Stanonik z naslovom Literarjenje, kronopisje in rokopisje med teorijo in prakso. Prav slednje se največkrat izkaže kot najbolj pristen, iskren odraz kulture kot način življenja naših družin, kjer se obče človeške vrednote in zavest domoljubja prenaša na mlajši rod.

Da je to res in da upanje živi, so nam svojstveno pokazali prav mladi, Bredini vnuki in vnukinje. Pisanje brede Karner nima le izpovedno, temveč tudi zgodovinsko in etnološko vrednost, zato je prav, da se ohrani. Kako dragoceno bo za vnuke vnukov, ko bodo brali, kakšno je bilo življenje in razmišljanje v drugi polovici 20. stoletja.

Bil je prisrčno, človeško topel prazničen večer, ko smo okrepili našo domovinsko zavest in ozavestili pomen naših korenin iz katerih rastemo.

Foto: Svetovni slovenski kongres

1 komentar

  1. Zrno na zrno – pogača. Kamen na kamen – podrta bajta. Jamr na jamr – slovenska pomlad? 😉

Comments are closed.