Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

2
285
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti, ki živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.

 

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.

Kamela, lev in otrok

Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.

Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči.  Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.

A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.

Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:

»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.

A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.

Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.

Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev. Lepo ste povabljeni k ogledu utrinkov iz njenega delovanja v lanskem letu:

2 KOMENTARJI

  1. Otroku manjka Življenjske Trdnosti in Življenjske Resnosti za Uresničitev kakršnegakoli Projekta . Pa tudi njegova Ljubezen še Ni vodena z Modrostjo, ki mu je Žal pač Manjka, Zato lahko oba propadeta. Z živalskimi karakterji se pa tudi Nikoli ni dobro primerjati, ker ta Škodljivo vplivajo na Človeško dušo.

  2. Pred kratkim sem poslušal nekega očeta, ki ima duševno prizadetega otroka. Trdil je, da je duševno prizadetih ljudi premalo, kajti oni nas lahko naučijo prepotrebnih lastnosti- majhnosti, šibkosti, nebogljenosti… To pa so lastnosti, ki nam manjkajo, kot nekako trdi zgornji prispevek.
    Če se kdo hoče pogovarjati sproščeno, naj se pogovarja z duševno prizadetimi ljudmi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite