Andrej Tomelj: Jezik me srbi zaradi novotarij v slovenskem jeziku

Ne samo Pika Nogavička – tudi Slovenci si neprestano izmišljamo nove besede ali pa tistim besedam, ki so že dolgo v rabi, dajemo nov pomen. Nekatere novotarije v slovenskem besedišču so plod razmišljanja in duhovitosti, druge so sad neumnosti ali vsaj nerazgledanosti in tretje se udomačijo zaradi površnosti.

Drečka

Drečka, nova beseda, ki je bila izbrana in razglašena za besedo leta 2018, je vsekakor duhovita. Ne mislim  ugibati, ali se bo njena raba prijela ali ne. To bomo lahko spoznali šele po nekaj letih. Že danes pa lahko razmišljamo in z osuplostjo ugotavljamo, v kakšnem neverjetnem razmahu je dejavnost, pri kateri naj bi se uporabljalo skrivnostne predmete, ki jih poimenujemo z novo besedo. Misel teče o patološki skrbi za pse, njihovem sprehajanju in pobiranju pasjekov v drečke, kot naj bi se po novem imenovale namenske polietilenske vrečke. Navkljub tankemu ledu sovražnega govora je potrebno besedo ali dve zapisati o sprevrženosti pasje civilizacije na Slovenskem, o nasilju in neobčutljivosti lastnikov »človekovih najljubših prijateljev« do tako imenovanih čudakov, ki ne maramo pasje zalege in imamo o sožitju človeka in živali drugačne nazore od večinskih.

Je preveč tvegana trditev, da je na Slovenskem najpomembnejša postranska stvar vzreja ter sprehajanje psov in ne nogomet?

Ob podatkih o številu psov, o velikosti trga s pasjo hrano, pasjimi oblačili in drugo opremo, o gosti mreži za (pre)vzgojo, zdravljenje, steriliziranje, evtanaziranju in kremiranje ter o zavetiščih, bi bil zelo zanimiv tudi podatek o tonah polietilena, iz katerega so izdelane drečke. Okoljevarstveni problem niso samo običajne plastične vrečke ampak tudi drečke. Uporabo plastičnih vrečk skušamo zmanjševati, nasprotno pa uporabo drečk spodbujamo. Sem prevelik čistun in naivnež, če predlagam, da bi se smelo z besedo drečke poimenovati le vrečke iz razgradljivih materialov?

»Magnolijevo jeklo«

Ob priliki pobega dveh zapornikov iz koprskega zapora je slovenska javnost 11. 1.  2019 na spletnih straneh MMC lahko spoznala novo besedo, s katero je obogateno metalurško besedišče. Upati je, da ta beseda ob letu ne bo razglašena za besedo leta 2019. Z mojim skromnim znanjem metalurgije si upam ugibati, da bi morale rešetke ne oknih zapora biti iz manganovega jekla in ne magnolijevega. Dodatek mangana namreč jeklu poveča trdoto in žilavost, zato je pri manganovem jeklu rezanje izrazito oteženo. Pri zapisu nikakor ni šlo za lapsus ampak za neumnost in neznanje. Na cvetočo magnolijo bo potrebno počakati do pomladi, na okna zapora pa lahko takoj namestijo nove rešetke iz manganovega jekla, če se seveda ne bo zapletlo pri javnem razpisu.

Ko smo že pri metalurgiji, naj ne bo odveč, da si osvežimo traparije izpred desetletij, ko smo v časopisu lahko prebrali o pisani metalurgiji in o magnetnem separatorju za izločanje zlata iz pepela v ljubljanskem krematoriju. Prva žurnalistka je po vsej verjetnosti ob pisanju mislila na svojo žehto pisanega perila, druga pa je po pomoti ali s prisilo obiskovala pouk fizike.

Plačati – izplačati

Več ko je v Sloveniji negotovinskega poslovanja, več je izplačil. Tak je vtis ob branju številnih sestavkov. Nekoč se je izplačevalo gotovino za plače in razne storitve ne glede ne to, ali se je splačalo delati ali ne. Torej smo s »splačati se« ocenjevali korist našega ravnanja, pri izplačilu pa smo šteli denar, kolikor ga je pač bilo. Danes imamo za plače in storitve transakcije na bančnih računih, ob njih pa modrujemo in se sprašujemo, ali se je »izplačalo« delati ali se ni izplačalo.

Kaj pa podkupovanja in mafijski posli, ki so zelo aktualni v našem času in naših krajih? Od konteksta je odvisno, ali se plačajo ali izplačajo ali splačajo? Če je plačilno sredstvo življenje, se žrtvi ni splačalo, ker je za svoje početje plačala največjo možno ceno in se ji verjetno pred tem tudi ni izplačalo pričakovanega denarja.

Beremo lahko celo trditve, da se ne izplača biti pošten! Ker »odkrivam toplo vodo«, me upravičeno skrbi, da moje razmišljanje »ne bo pilo vode«. »Temu je pač tako« kljub mojemu trudu, da na koncu sestavka stanje stvari zapišem z novodobnimi izrazi.

Foto:  Robson Hatsukami Morgan on Unsplash