Z napovedano in s strani trgovcev težko pričakovano sprostitvijo cen 95-oktanskega bencina in dizla na avtocestnih črpalkah tokrat ni bilo nič. Vlada (zaenkrat še) ni odstopila od modelskega določanja cene obeh pogonskih goriv, ki je v veljavi že šestnajst let. Tako se 95-oktanski bencin in dizel na avtocestnih črpalkah nista pridružila 100-oktanskemu bencinu in kurilnemu olju, katerih ceni sta bili sproščeni že letos aprila – in to brez posebnih zapletov in uresničenih bojazni, da bosta ceni po sprostitvi poleteli v modro brezmejno nebo. Vlada je odločitev odložila za nedoločen čas, z namenom, da se ponovno preveri konkretne učinke že izvedene liberalizacije.
Slovenija je skoraj edina država, ki še vedno regulira cene naftnih derivatov, z izjemo letos liberaliziranih cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Le-ta res predstavljata le manjši delež v prodaji vseh goriv, v primeru Petrola ima prvi le okoli 1-odstotni, drugi pa 14-odstotni delež. Navkljub opozorilom levičarskih predstavnikov Združene levice, Socialnih demokratov in Zveze potrošnikov Slovenije, da bo deregulacija in liberalizacija cen naftnih derivatov najbolj udarila po žepu potrošnike, ter da naj bi se zmanjšali prilivi v proračun, se to ni uresničilo. Deregulirani ceni sta ostali primerljivi s cenami omenjenih goriv sosednjih držav, obseg davščin pa bistveno ni upadel.
Z liberalizacijo cen naftnih derivatov bi prišlo do vzpostavitve konkurence tudi na trgu naftnih derivatov, kot pri ostalih energentih, kot so električna energija, plin, biomasa … Trgovci bi lahko razširili svojo ponudbo z gorivi različnih kakovosti in jo prilagodili zahtevam potrošnikov. Potrošniki pa bi lahko izbirali med različnimi trgovci in njihovimi različnimi ponudbami.
Pobalinska sprostitev cen bencina
Cene se zaradi liberalizacije bistveno ne spreminjajo, saj je končna cena v največji meri odvisna od cene na globalnem trgu in dajatvami države. Dajatve državi predstavljajo kar 60% v strukturi končne cene naftnih derivatov, 34% predstavlja nabavna cena, marža je le 6%. Na višino cene tako največ lahko vpliva država (vlada) s sprostitvijo dajatev. Zakaj tega ne stori v korist potrošnikov, na drugi strani pa pod krinko zavarovanja potrošnikov omejuje trgovce z regulirano ceno?
Že prav pobalinska pa je ideja, da bi hkrati z liberalizacijo cen naftnih derivatov vlada preko DARS-a povišala koncesnine trgovcem, ki imajo avtocestne črpalke. To pomeni še višje dajatve državi, posledično višji strošek goriva, kar se na koncu prelije v višjo končno ceno, ki jo plačajo potrošniki. Po tej logiki država celo poviša svoj »dobiček« od naftnih derivatov; trgovci, če želijo ostati konkurenčni, ostanejo z maržo na istem; potrošniki posledično plačajo višjo končno ceno goriva. Ob vsem tem je na koncu celo videti, da je posledica liberalizacije cen naftnih derivatov višja cena goriva za potrošnike.
Ne znebim se občutka, da ima naša etatistična vlada že začrtano pot »pobalinske sprostitve cen bencina« …
