Z današnjim podpisom koalicijske pogodbe je dokončno jasno, da bo v Sloveniji čez nekaj dni, na začetku jeseni začela delovati nova vlada. Nastala je na politično premeten način, kakršen je redek v drugih državah parlamentarne demokracije. Slovenska demokratska stranka, relativna zmagovalka nedavnih izrednih parlamentarnih volitev, ni imela dovolj zaveznikov, in torej glasov za vzpostavitev nove sestave organov parlamentarne in izvršilne oblasti, zato jo je pet drugih strank politično osamilo, in so same sestavile novo parlamentarno in vladno koalicijo. To so stranke, ki so na volitvah pretežno nazadovale, bile znane po neuspešnih predsednikih vlad in ministrih. Znane osebnosti koalicije, Karl Erjavec, Alenka Bratušek in Andreja Katič, pa tudi niso bile izvoljene v Državni zbor. Slovenci smo očitno dobili še bolj levičarsko in upamo si reči, tudi nesposobno vlado, kot smo jo imeli v preteklih slabih štirih letih. Predsednik državnega zbora je postal Dejan Židan, sicer tudi predsednik stranke Socialnih demokratov, vlade pa Marijan Šarec, znan tudi kot komik in zabavljač.
Bivši premier Miran Cerar bo novi zunanji minister. Ta naj bi bil soodgovoren in sokriv za zlom slovenskega zdravstva. Dr. Marko Noč, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru, je v dveh zelo odmevnih intervjujih zapisal, “da še enega tako slabega mandata vlade slovensko zdravstvo ne bo preživelo”. V zvezi z novo vlado pa meni, “da je slovenski narod žal preveč potrpežljiv in mirno prenaša krivice, ki se mu vsak dan dogajajo”.
V tedniku Demokracija so na ovojnici ob fotografiji novega premiera Marjana Šarca zapisali, “da v Slovenijo prihaja neodgovorna socialistična vlada, ki bo delovala proti podjetništvu in ekonomski svobodi. Z novo vlado se je zgodil tudi umor Slovenije”. Med mnogimi ocenami in mnenji o novi vladi navajamo še prepričanje dr. Dimitrija Rupla, enega od tvorcev slovenske države in dolgoletnega zunanjega ministra, “da se kažejo težnje, da Slovenija postane socialistični otok sredi Evrope, kar je tudi znamenje naše zaostalosti in čudaštva”.
Toda obstajajo tudi kritike stališč, ravnanj, sloga, uporabljenega v besednjaku, in drže Janeza Janše. Igor Gošte, novinar in pisatelj, je o tem v Reporterju napisal komentar z naslovom Podiralec mostov. Za izhodišče svojih trditev je uporabil mnenje iz knjige Antona Tomažiča, enega izmed političnih pomladnikov, z naslovom V objemu slovenske pomladi. Takole je zapisal: “Najbolj zaslužen za to, da je zacvetela slovenska pomlad in da je odigrala tako uspešno vlogo v slovenski zgodovini, je bil Janez Janša. Najbolj zaslužen za to, da je slovenska pomlad tako prekmalu ugasnila, pa je tudi in predvsem Janez Janša! ” Novinar pa dodaja, “da si Janez Janša resnične zmage na volitvah morda niti ne želi, kajti v opoziciji je lahko tisto, kar zadnje čase kaže, da je. Nekdo, ki za sabo podira mostove.”
Sicer pa v Sloveniji postaja največja nevarnost za demokracijo in njen razvoj stranka Levica. Ta je z vlado Marjana Šarca sklenila sporazum o sodelovanju, z njim pa bo Levica lahko soodločala o vseh najvažnejših vprašanjih vodenja in upravljanja države. Omenjena stranka, ki jo vodi študent Luka Mesec, ki je svoje izobraževanje prekinil in se posvetil politiki, ima v svojem programu boj za nekakšen demokratični socializem, primer take ureditve pa naj bi bila Venezuela. Levica bo lahko zadržala in blokirala vsako vladno odločitev, vsak vladni ukrep, ki ji ne bi ustrezal. Ta stranka, v kateri je veliko levičarskih skrajnežev, bo skratka lahko vodila prefinjeno igro, s katero bi izigrali večinsko voljo volivcev in parlamenta ter do obisti zlorabili oblast.
