Po toči zvoniti je pregrešno drago!

vrhovno sodisce
Vrhovno sodišče. Foto: Novi glas.

Zločin in kazen v slovenski državi.

​​Pa smo spet tam. Zanimive vzporednice, različne zgodbe. Janezu Janši so odvzeli mandat poslanca, Zoran Janković pa je zmagovito zakorakal v tretji mandat na čelu ljubljanske mestne občine. Z skoraj absolutno večino. Seveda, Janša je pravnomočno obsojen zaradi obljube prejemanja daril, proti Zoranu Jankoviću pa je sodstvo šele prejšnji mesec podpisalo pravnomočno obtožnico, čeprav se je domnevno kaznivo dejanje, zaradi česar je obtožen Janković, zgodilo veliko prej kot sporni nakup oklepnikov Patria.

Dvojna morala

S političnega vidika se je prvi močan udarec obema politikoma zgodil ob istem času: govorimo o poročilu Komisije za preprečevanje korupcije, ki je istočasno ugotovila nepravilnosti pri predsedniku SDS in prvaku Pozitivne Slovenije. Govorimo o januarju 2013. Od tedaj sta se politični usodi Jankovića in Janše prepletali, čeprav z zelo različnimi razpleti. Poročilo KPK sicer ni naložilo sankcij, ker nekdanja Klemenčičeva komisija takih pooblastil ni imela. Mediji, javnost in politika pa so jo vzeli za zelo izrazito merilo etike in politične higiene. Janša je bil takrat predsednik vlade in v trenutku objave poročila KPK so mu v imenu pokončne drže podporo odrekle vse koalicijske stranke (z izjemo Nsi). In Janševa vlada je padla. Kaj se je takrat zgodilo z Zoranom Jankovićem? Formalno je zamrznil predsedstvo Pozitivne Slovenije, ki ga je nato ponovno prevzel aprila letos, fevd v Ljubljani pa je obdržal, ne da bi se kdo ob tem posebej zgražal (vključno z mediji). Nad tem se niso zgražali niti nekdanji Janševi vladni zavezniki, ki so medtem postali zavezniki Alenke Bratušek v novi vladi, a se jim Jankovićevo županovanje ni zdelo sporno. Dvojna morala par excellance! V politiki, v medijih in v javnosti.

Zgodba se je nadaljevala. Janša je bil po tem obsojen še v zadevi Patria na prvi in na drugi stopnji za dogodke, ki jih kronološko lahko postavimo v leto 2005. Sledila je zaporna kazen in nazadnje odvzem poslanskega mandata. Kaj pa Janković? Proti njemu (in družinskim članom) so bile sprožene različne preiskave, osumljen je v kar nekaj primerih: in kako daleč je danes na slovenskih sodiščih primer Janković? Iz vsega naštetega (primer Stožice, primer donacije, primer spreminjanja namembnosti zemljišč) je pravosodni oblasti doslej uspelo spisati en sam obtožni predlog. Pravnomočnost te obtožbe so na tožilstvu potrdili 1. septembra letos: gre za sporne posle Mercatorja v Nišu, v času, ko je najboljšega soseda še vodil Zoran Janković. Današnji ljubljanski župan naj bi, sodeč po obtožnici, pri tem, ko je Mercator kupoval zemljišča v Nišu, protipravno spravil v žep približno 100 tisoč evrov. In kdaj se je to dogajalo? Leta 2005. V primeru Janša so torej dogodki iz leta 2005 že pravnomočno sklenjeni z obsodbo, v primeru Janković pa so domnevna kazniva dejanja iz istega leta pridobila “status” obtožnice šele pred dobrim mesecem in pol.

Jankovićevo brezno

Logika, po kateri pravnomočni obsojenec ne bi smel zasesti mesta v parlamentu, se mi zdi zdravorazumska, posebej na podlagi postavke, da mora snažilka ob prošnji za zaposlitev predložiti potrdilo o nekaznovanosti. Ob tej ugotovitvi pa se je potrebno vprašati še enkrat o “kakovosti” slovenskega sodstva. Pa ne samo zaradi zadeve Patria. Na težave v pravosodju opozarja tudi Indeks o ekonomski svobodi, ki ga sestavlja fundacija Heritage in v katerem piše, da je pravosodni okvir še vedno podvržen političnim interferencam. Da se vrnem za trenutek na gornje izvajanje na temo Jankovića in počasnih sodnih mlinov. Prejšnji teden je v stečaj šlo podjetje KLM, v katerem je bil Janković 62 odstotni lastnik. KLM je bilo podjetje, po katerem je skušal Janković skupaj z ostalimi menedžerji izvesti menedžerski prevzem Mercatorja. Poskus ni uspel, ker so Jankovića prej odstavili. Omenjeno podjetje je nato postalo bolj ali manj poštni predal, s katerim je operiral zdajšnji ljubljanski župan. Ohranil je sicer manjši delež v Mercatorju, nedavno pa je v javnost pricurljala novica, naj bi na firmi KLM pristal del enajstmilijonskega zneska, ki jih je Mestna občina Ljubljana nakazala podjetju Grep, podjetju, ki je gradilo Stožice. Na KLM naj bi pristalo 400 tisoč evrov. Širša slika kaže, da znašajo dolgovi KLM skupno približno 11 milijonov evrov, če več let pa podjetje tudi deluje z negativnim kapitalom, ki je v lanskem letu znašal -5,8 milijona evrov. Pa naj bodo številke samo v opozorilo, kaj vse bi lahko preprečili, ko bi sodstvo res primerno in pravočasno ukrepalo.

Sistemska korupcija

KLM je seveda v splošni sliki Slovenije samo kamenček v mozaiku. Prava skala, ki se je prejšnji teden odtrgala z gore slovenskega sistema korupcije in ki je s padcem sprožila splošen preplah, pa je 285-milijonska luknja v projketu Teš 6, ki so jo ugotovili kriminalisti. Šlo naj bi za protipravno pridobivanje premoženja s strani poslovnega partnerja, francoskega podjetja Alstom s pomočjo nekdanjih odgovornih za ta projekt. Seveda, zelo lahko je biti pametni “a posteriori”: a ugotovitev, da v infrastrukturnem projektu v Šoštanju nekaj ne gre, ne spada na področje visoko kompleksne astrofizike. Napovedi o ceni projekta so bile ob zagonu okoli 600 milijonov evrov (leta 2006), vrednost gradnje šestega bloka pa je nato samo še rasla in danes znaša 1,4 milijarde evrov. No, v zadnjih osmih letih bi kak alarmni zvonec lahko le pozvonil, a ne. Predvsem glede na dejstvo, da je parlament še pred nedavnim odobril Tešu državno poroštvo v višini 440 milijonov evrov za najem bančnega kredita. Podobna je zgodba o preiskavah v bančnem sektorju. Potem ko so že več let slovenske banke poslovale z negativnimi številkami in potem ko so zunanji stresni testi pokazali na luknjo v višini 5 milijard evrov, še vedno ni nobenega krivca za nastalo škodo, niti nobenega obtoženca iz vrst bančnikov. “V zameno” pa smo prejšnji teden bili obveščeni, da so kriminalisti v 45 preiskanih kaznivih dejanjih na področju bančništva ugotovili za 112,4 milijona evrov škode in da je v obravnavi še 99 kaznivih dejanj za skupno oškodovanje v višini 440 milijonov evrov. Seveda, pa so vse te zadeve še v fazi preiskav. Katastrofa pa se je že zgodila. Hvala lepa za tako obveščanje javnosti post festum. In predvsem, hvala lepa za tako (ne) odzivnost na nečednosti, ki so bile vsem na očeh. In ne, zvoniti po toči ni samo prepozno, ampak predvsem pregrešno drago.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.