Po sinodi o družini: Usoda družine kot usoda evangelizacije in o ‘razprodaji zakramentov’

12
233

sinoda druzinaLetošnji predzadnji Nikodemov večer v Ljubljani (zadnji je prestavljen na 3. 12.) je obravnaval nedavno minulo škofovsko sinodo o družini. O odmevih s sinode so razpravljali p. mag. Branko Cestnik, dr. Ivo Kerže, Dani Siter, dr. Andrej Saje. Razpravo je na povabilo organizatorja večera, Časnika, moderatorirala mag. Helena Jaklitsch.

Uvodoma je Branko Cestnik povzel lastno videnje sinode, na kateri se je izkristaliziralo spoznanje, da je od usode družine odvisna usoda evangelizacije. Sinoda je prinesla novost predvsem v postopku, saj papež Frančišek spodbuja sinodalnost (“pobožno sestrično demokracije”) in decentralizacijo oz. okrepljeno vlogo krajevnih škofov. Kljub temu ostaja odgovornost za morebitne zaključke s sinode v rokah papeža, sinoda je namreč posvetovalno telo. Na tokratni sinodi so se jasno oblikovali tabori, kar je po mnenju Cestnika dobro, saj presega “kulturo užitka v konspirativnosti”, ki je sicer priljubljena v cerkveni hierarhiji. Papež je na sinodi tudi rehabilitiral pastoralno metodo ‘videti – presojati – delovati’, ki se naslanja tudi na sociološke znanosti. Ves čas sinode pa se je zdelo, da obstajata pravzaprav dve sinodi – medijska in prava sinoda. Po mnenju Cestnika je prevladala prava sinoda, ki si ni pustila vsiljevati tem iz medijev. Prav tako se je pokazalo, da so nekatere teme manj osrednje, kot se je to želelo prikazati v medijih.

Večer je s prispevkom nadaljeval Ivo Kerže, ki je v sinodi videl spopad dveh taborov. Eden je nastal okrog kardinala Walterja Kasperja, in je po Keržetu zagovarjal heterodoksna stališča, medtem ko je nasprotni tabor branil nauk Cerkve. Glede vprašanj delitve obhajila ločenim in ponovno poročenim, vrednotenja istospolnih zvez in kontracepcije je po mnenju Keržeta nauk Cerkve dokončen in nespremenljiv. Kerže je vodstvu sinode očital manipulativnost v korist Kasperjevega tabora. Čeprav večina ni pritrdila nameram Kasperjevega tabora, ostaja sklepno besedilo sinode v nekaterih točkah dvoumno. Kerže je izpostavil predvsem 84. in 85. točko besedila, ki govorita o pastorali ločenih in ponovno poročenih. Kerže se boji, da bi lahko v primeru, da bo pri tem vprašanju prevladala interpretacija Kasperjevega kroga (kot se naj bi dogajalo v Nemčiji) dejansko prišlo v Cerkvi do shizme, razkola. Opozarja pred pastoralno permisivnostjo in poziva Cerkev k pastoralni in teološki zahtevnosti.

Andrej Saje, ki se kot sodnik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani ukvarja tudi z ugotavljanjem ničnosti zakona, je sinodo videl kot prostor dialoga in zaupanja, kjer se je odkrito spregovorilo o izkušnjah in možnih rešitvah. Po njegovem niso zmagali ne tradicionalisti niti revolucionarni predlogi, marveč je zmagala Cerkev, ki gre po poti naprej. Na sinodi se je po mnenju Sajeta zgodil premik od kurative k preventivi v razumevanju zakona. V primerih ločenih in ponovno poročenih sinoda zagovarja nujnosti razločevanja v posameznih primerih in integracijo. Spodbuja k spremljanju teh oseb, ki se ne smejo počutiti izločene iz Cerkve. Papež je ob robu sinode tudi poenostavil postopke ugotavljanja ničnosti zakonske zveze, pri čemer je Saje poudaril, da tako ničnosti ne bo mogoče doseči lažje, ampak kvečjemu hitreje.

Dani Siter je izrazil veselje, da družina s to sinodo ni več razumljena kot objekt, ampak kot subjekt, nosilec evangelizacije. Na družinah je “da vstanemo in zaživimo svojo vero”, pravi Siter, vendar se sprašuje, ali so katoliške družine na to pripravljene. Družina je po mnenju Siterja toliko družina, kolikor je sposobna sprejeti Božjo ljubezen. Opisal je tudi nekaj doživetij s svetovnega srečanja družin v Filadelfiji, ki ju je skupaj z ženo Vilmo močno zaznamovalo.

Po odmoru je sledila še živahna razprava med gosti, v katero so se dejavno vključevali tudi posamezniki iz publike. Ivo Kerže je še enkrat poudaril, da so Jezusove zapovedi glavno vodilo pri obravnavi ločenih in ponovno poročenih, ne pa občutje vključenosti oz. izključenosti iz cerkvenega občestva. Branko Cestnik je opozoril na nedoslednost v Cerkveni pastoralni praksi, ko se to skupino ljudi (kot je v zadnjem pismu zapisal kardinal Martini) obravnava strogo, medtem pa se na drugi strani, pri birmi, dogaja razprodaja zakramentov. Bo pastorala stroga do vseh ali ohlapna do vseh, se sprašuje Cestnik. Dani Siter pa je spomnil, da je današnja mlačna družba izgubila globoko razumevanje zakona kot krvne zveze in da jo jemljemo preveč zlahka.

12 KOMENTARJI

  1. In zakaj bi samo ločeni morali javno dokazovati,da so in ali so brez greha,preden bi jih pripustili k obhajilu?Nekateri laiki pa čeprav morda redki žive tudi vzdržno,pa čeprav Ivo Kerže tega ne ve. Zakaj potem npr.ne bi uradnega potrdila o očiščenju vsaj smrtnih grehov zahtevali kar od vseh,ki hočejo prejeti obhajilo?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite