Miškovićev hotel, katarska džamija, srbski NK Olimpija in zdaj še KK Cedevita Olimpija

11
1197

Državo nam upravljajo Bruselj, stari komunistični lobi ter balkanske naložbe sumljivega izvoraV času začetkov samozavedanja našega naroda so bili naši predniki podložniki tujih oblastnikov. Zapovedi in prepovedi smo sprejemali v tujem, nam arhaično zvenečem jeziku. Celo konj je navodila sprejemal izrecno v vladajoči govorici, saj je veljal za ugledno žival. Našim prednikom se je zato jasno vtisnilo v nezavedno, da je naš kmečki jezik podrejen, nevreden celo konja, kaj šele gospodarja.

V vseh teh stoletjih Slovenci nismo veljali za upravitelje. Ne želim reči, da ni bilo v tem času za naš narod storjenega nič dobrega. Pa vendar se nismo mogli uriti kot upravitelji dežele, davkov in kapitala. Seveda je bilo nekaj svetlih izjem – toda premalo, da bi v našem narodu zasijala upraviteljska luč.

Po drugi svetovni vojni pa je še teh nekaj slovenskih upraviteljev izgubilo možnost upravljanja kapitala. Upraviteljska mesta so zasedli ljudje, za katere je vojaško-komunistična oblast menila, da so se izkazali v vojni. Ti posamezniki niso imeli nikakršnih izkušenj s praktičnim upravljanjem. Svoj primanjkljaj so nadomeščali s strahovlado.

Med njimi je bilo tudi nekaj izobraženih ljudi, ki so mislili, da znajo izračunati, koliko kave bodo popili prebivalci Jugoslavije, koliko kruha bodo pojedli, koliko kozmetike porabili, koliko motik in lopat zamenjali itd. Na podlagi teh izračunov so gradili tovarne, ki bi proizvedle dovolj dobrin, a ne preveč, da ne bi prišlo do konkurence.

Slovenci nismo imeli možnosti naučiti se upravljanja države in kapitala

Ljudje so v teh tovarnah delali, kupovali izdelke iz drugih tovarn, medtem pa – bodimo pošteni do sebe – ilegalno uvažali dobrine iz sosednjih držav, v katerih je vladal »gnili kapitalizem«, ker je bilo tam več izbire in ceneje. Po samo nekaj desetletjih se je jasno izkazalo, da je bilo plansko gospodarstvo utopija, ki se je sesula sama v vseh komunističnih državah po Evropi.

To so zgodovinski razlogi, da se Slovenci nismo imeli možnosti naučiti upravljanja države in kapitala – kar pa se nam zelo pozna. Tudi zdaj se najdejo pozitivne izjeme, ki pa zopet niso tako razširjene, da bi spremenile celotno sliko. Mnoga slovenska podjetja so v devetdesetih imela velike možnosti, da se razvijejo in da postanejo ključni igralci ne samo v Sloveniji, temveč tudi mnogo širše. Osebno menim, da je novomeški Krki to uspelo. Uspelo je še komu in tudi nekaterim zasebnim podjetjem. Vendar so to le izjeme. V glavnem se je jasno pokazal primanjkljaj veščin upravljanja države, davkov in kapitala.

Državo nam upravljajo Bruselj, stari komunistični lobi ter balkanske naložbe sumljivega izvora.

Naša država nima jasnih smernic, da bi državljani vedeli, kaj bi radi kot dvomilijonska populacija počeli. Povsod smo po malo, vendar nikjer specifično. Medtem pa tuji kapital prevzema slovenski ponos. Kitajci prevzamejo Gorenje, Francozi Adrijo Mobil, Nemci Adrio Airways, Švicarji Lek, Hrvati Mercator in prehransko industrijo itd. Državo nam upravljajo Bruselj, kar je verjetno manjše zlo, stari komunistični lobi, ki si je v svojih časih nabral kapital, ter balkanske naložbe sumljivega izvora.

Če doslej nismo uspeli sprevideti, nam Ljubljana še toliko bolj jasno kaže realno sliko. Miškovićev hotel, katarska džamija, srbski NK Olimpija in zdaj še KK Cedevita Olimpija.

Menim, da Slovenija nikakor ne potrebuje toliko politike. Zadoščali bi dve ali tri močne stranke, manjši državni zbor, manj vladnih služb, svètov in agencij. Potrebovali pa bi večjo angažiranost tistih ljudi, ki so s svojim delom dokazali, da so uspešni pri upravljanju in ob tem družbeno odgovorni. Teh pa je v Sloveniji za vodenje dveh milijonov ljudi povsem dovolj. Treba jim je le dati priznanje in prostor, da bi imeli večji vpliv na upravljanje države. Skupaj z manjšim številom izvoljenih politikov bi lahko našo deželo usmerjali v blagostanje, pravičnost in varnost za vse prebivalce.

11 KOMENTARJI

  1. To je to!
    Če bi bilo manj mafioznega delovanja in več vrednotnega delovanja, bi na slovenskem sijala luč celovitega napredka.

    Tujim posameznikom se dovoli imeti v Sloveniji najboljši hotel ali veliko slovensko banko, slovenskim pa ne. Najbrž ne gre za zgolj nevoščljivost.
    Zakaj pa je lahko NK Maribor tako močan klub s slovenskimi lastniki?

    Podobno je s predelovalno industrijo, ki je že povsem v tujih rokah. Ko bo pa kriza, bomo pa lačni.

    • Ah, najte, no, gospod Svitase, pa menda vendar niste zagovornik “nacionalnega interesa” kot vsak povprečen slovenski levičar!

      Zato pa je slovensko gospodarstvo, kjer je: ker je takšnih zagovornikov bilo in jih je še vedno preveč!

      Ko so se po osamosvojitvi in sprostitvi slovenskega trga začeli pojavljati resni in solidni tuji ponudniki, ki so za takratne nakupe slovenskih državnih podjetij ponujali solidne vsote, se jih je levičarska oblast otepala kot uši, njeni pristaši so raje sami izčrpavali podjetja v državni lasti, da so se jih nato za smešne vsote polastili. Pojav je bil popularno imenovan prihvatizacija. Prenekateri pristaš levičarske politike varovanja “nacionalnega interesa” si je, na račun “državne lastnine”, takrat zasebno omastil brke.
      Medtem pa so podjetja v državni lasti propadala, rasli so dolgovi in izgubljala so svojo vrednost.

      Po desetletjih odganjanja in vsakovrstnega oviranja potencialnih tujih kupcev je za nakupe malovrednih slovenskih podjetij ostalo bolj malo resnih tujih interesentov.

      Namesto njih so se kot kupci pojavili neznani lastniki raznih poštnih nabiralnikov iz davčnih oaz, pa novodobni ruski tajkuni in balkanski tajkunići.
      Skratka neresni kupci, ki bi predvsem radi sukali finančna sredstva.

      Ali pa razvpiti podjetniki, ki največkrat sploh nimajo svojega denarja, temveč njihova nakupna sredstva izvirajo iz čudaških bančnih mahinacij. – kot v primeru propadlega Agrokorja.

      Bojite se, da bomo v krizi lačni. Če bo v Sloveniji ostalo zadosti pametnih zemljiških lastnikov, ki znajo obdelovati svoja polja, se to ne bi smelo zgoditi. Bo pač birokracija morala malo popustiti in kmetom prepustiti iniciativo…

  2. Da, levica pa rovari proti kapitalu in ne uvidi, da je problem kapitala pri Slovencih pač v tem, da ga je premalo, državni kapital pa je povrh še katastrofalno slabo voden.

  3. Slovenci se kar naprej sprašujemo, zakaj tujci kupujejo naša podjetja, banke, celo letališča, nič pa ne razmišljamo, zakaj je tako in zakaj ni obratno. Kupovali smo neka propadla podjetja in zavožene banke, pa je vse skupaj šlo k vragu še hitreje.

  4. Problem je najverjetneje tudi v tem, da ne zaupamo državi kot lastniku, da je prikazal čisto bilanco stanja sredstev.

  5. Podobno so zdaj tujci in Bruselj menda krivci za dogajanje s slovenskimi bankami. Resitev je pa menda, da ostanejo v rokah tistih, ki so sebi in svojim taksnim in drugacnim tovarisev nakradli milijarde, njihovo pokritje pa prenesli na uboge davkoplacevalce. Spet se bo isto ponovilo, ce banke ne bojo privatizirane. Bankomat stare in nove levice so te banke. Ta vlada nezenirano terja bankomat zase, ko hoce preprecit prodajo A banke.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite