Po budalizaciji še islamizacija?

30

new ageNa okrogli mizi o islamizacije Evrope so bili podani trdni argumenti, da gre za resno grožnjo. Sam sem se brez težav strinjal z govorci, kako je islam izrazito proti-demokratičen, proti-zahoden in proti-humanističen, a sem hkrati, ko sem dobil besedo, pokazal, da ima islam še drug, nasproten obraz. Na pogled shizofreno stališče, vendar ima podlago v dejstvih.

Strah pred islamizacijo je upravičen, ko imamo pred očmi tiste skupine islama, ki so nastale iz njegove reformacije v zadnjih treh stoletjih. V soočanju z zahodno modernostjo in racionalnostjo so nekateri muslimani svojo religijo reformirali tako, da so se »vrnili« k njenim začetkom in Mohamedovim pobožnim tovarišem, salafom, – od tod naziv salafisti – in jo radikalno očistili »človeških« primesi. Prvi tak reformator je bil Arabec Mohamed Ibn Abd al-Vahab (u. 1792) in njegov islam, vahabizem, uči, da se mora človek povsem podrediti Alahovi zakonodaji, šeriatu, in biti popolnoma vdan v usodo, ki jo je določil Alah. Vse drugo je malikovanje in novotarija, odpad od islama, ki se kaznuje s smrtjo. »Izvornemu« islamu se je vrnil tudi indijski musliman Mavdudi (1903-1979), oče političnega islama. Alah je edini suveren, zato lahko samo šeriat zagotavlja vesoljno pravičnost. Ker so človeški zakoni krivični, se morajo muslimani osvoboditi zahodne kulturne nadvlade, ki poveličuje človeka, in po vsem svetu uveljaviti superiornost islama. Tudi za gibanje Muslimanskih bratov, ki ga je v Egiptu ustanovil Hasan al-Bana (1906-1949), je »izvorni islam rešitev za svet«. Slogan teh bratov se glasi: »Alah je naš cilj, Prerok je naš poglavar, Koran je naša ustava«; njihov islam je hkrati »vera in obredje, domovina in državljanstvo, religija in država, duhovnost in akcija, Knjiga in meč«. Vse to je sistematiziral Sajid Kutb (1906-1966), za katerega je islam sistem in akcijski program. Zato je pravo čaščenje Alaha le v podreditvi temu sistemu, ki temelji na šeriatu.

Dejstvo je, da se prav te tri oblike salafizma izjemno močno širijo tako med muslimani kot med drugimi. Pri tem sledijo »pobožnim prednikom«, ki so islam podjarmljenim ljudstvom dali na izbiro, bodisi da sprejmejo islam, bodisi da ohranijo svojo vero, a zato plačujejo poseben davek (džizija). Kolikor bi to dvoje zavrnili, je moške doletela smrt, ženske in otroci pa so bili prodani kot sužnji. Tako ravna danes Islamska država, zato je razumljivo, da muslimani, ki njenega islama ne sprejemajo, pred njo bežijo, prav tako pa tudi kristjani, jazidi in drugi. Povsem razumljivo je, da se ljudje takšne reprize »izvornega« islama bojijo, in to toliko bolj, ker njegovi zločini kar kipi iz medijev. Ne nazadnje, salafiti so navzoči tudi pri nas, in čeprav zatrjujejo, da so miroljubni, imajo telesne kazni za sprejemljive, kot je bilo mogoče brati v intervjujih z njimi. (Glej npr. pogovor z islamskim pridigarjem Alimom Hasanagićem, v: NeDelo, 05.10.14). Sicer bolj kakor takšne javne izpovedi verovanj, ki jim je treba priznati in pogum in iskrenost, je zaskrbljujoče dejstvo, da takšnih stališč niso problematizirali ne dominantni mediji ne »levi« politiki.

Toda kakor ti reformatorji trdijo, da so edini pravi muslimani, so zase prepričani njihovi islamski kritiki. Ti so sicer v ogromni večini, a ker živijo svoj islam mirno, niso deležni medijske pozornosti, poleg tega pa ne uživajo simpatij skrajne levice, ker v njih ne vidi zaveznikov proti demokraciji in kapitalizmu tako kot v reformirancih. Véliki muslimanski mislec Mohamed Arkoun (u. 2010) je v analizi reformiranega islama Človeška gradnja islama pokazal, da so reformatorji »varuhu verovanj«, ne pa vere. »Islamisti so najprej politični aktivisti, ki se hranijo z ideologijo in se oklepajo zamrznjenega doktrinalnega okostja. Priporočajo nasilje in njihov dogmatizem se ne ustavi pred pobijanjem, če ga ljudje ne sprejmejo.« Ločnica med tema izključujočima se vrstama islama, pravi Arkoun, je v tem, da prvi goji verovanja, ki prej ali slej okostenijo, drugi pa vero, ki »nasprotno zadeva človekovo notranjost in svobodo, njegovo oblikovanje v globini«. Prej omenjeni Hasanagić dobro ponazori to razliko, ko Islamski skupnosti v RS (ISS) očita, da se ne drži običajev: »Težave imamo tudi s prehrano. Konkretno, moja hčerka jé samo halal hrano in zato mesa v vrtcu ne jé. Včasih so dobili zamenjavo, zdaj pa ne dobi nič. Kako naj se počutim, če moj otrok samo enkrat na teden v vrtcu je normalen obrok? Če je na jedilniku »makaronflajš«, jé moja hčerka samo juho. ISS tega ne rešuje, poleg tega zavestno delajo tako, da ženske ne bi nosile rute in moški ne brade. Mufti Grabus menda nima brade zaradi stikov z javnostjo. Zakaj bi jaz zaradi drugače verujočih in drugače mislečih prilagajal svojo vero? To je hinavščina!« Če strnem, Hasanagić očita drugim muslimanom, da se ne držijo običajev ali črke, ne vidi pa, da sledijo duhu islama, ki je za razliko od običajev in posnemanja »pobožnih prednikov« ustvarjalen, odprt in toleranten.

Ker gre v bistvu za dve vrsti islama in s tem za dve vrsti islamizacije, se prve, ki se izvaja s silo, ljudje upravičeno bojijo, druga, kolikor nagovarja razum in svobodo, pa je v demokratični družbi sprejemljiva. Ali bo prišlo do prve vrste islamizacije, je med drugim odvisno tudi od tega, na katero stran se bo nagnila socialistična in revolucionarna levica. Ali bo trojanski konj proti-zahodnega reformiranega islama, ali pa se bo vrnila zahodnemu humanizmu in mu stopila v bran.

Toda islamizacija te ali one vrste, kolikor poteka, poteka pred našimi očmi, čisto pa smo prezrli tiho duhovno in vrednostno revolucijo, ki je pošteno spodnesla zahodni humanizem in na njegovo mesto postavila holizem. V mislih ima budalizacijo, tj. recikliranje poganskih in holističnih azijskih verovanj v nove zvarke, ki jih Zahodnjaki uživajo kot čarobne napitke za harmonijo in zlitje s kozmosom, za izpraznitev in reinkarnacijo, za pozitivno karmo in razsvetljenje … Seveda bo bralec v tem prepoznal novodobske doktrine (new age), v katerih ima budizem vodilno vlogo, zato tudi govorim o budalizaciji Zahoda. Budizem se prikazuje in je razumljen kot nasprotje islama in sploh monoteizmov, ker naj bi bil miroljuben, duhoven in brez dogem. Kako kratek spomin! Kamikaze je še kako navdihoval zen, prepričanje, da se bodo reinkarnirali in poleteli za več stopenj više, kakor so leteli v svojih letalih-bombah. Znameniti zen učitelj Jasutani je kamikaze (= duhovni veter) spodbujal, naj se zlijejo s praznino, da bodo rešili véliko Japonsko. Bolj daleč v zgodovini so samuraji, tibetanska teokracija že manj, bombaški napadi obritih in v oranžno oblečenih boncev na Šrilanki pa so današnja mora hindujcev, muslimanov in kristjanov.

Po budalističnih dogmah je vse, kar obstaja, privid, ali pa tudi ne, vsekakor pa zares obstaja le nekakšna animirana organska celota, z vse prežemajočo vesoljno Dušo. V tej celoti delujejo osebne in neosebne sile, ki človeku pomagajo, da se dvigne v višje sfere in pripravlja svojo naslednjo reinkarnacijo. Takšno »večno vednost« posredujejo »duhovni« učitelji, guriji, rinpočeji, šamani ipd. Vseh teh presežnih stanj, za katerimi stremi vse več Zahodnjakov, ni mogoče doseči ne z boljšimi medosebnimi in družbenimi odnosi ne z zahodno znanostjo, marveč s tehnikami meditacije in joge, zena in širjenja zavesti … Zahodno kulturo in vrednote grško-rimskega in judovsko-krščanskega izvora, na katerih sloni, tako vse bolj zamenjujejo azijske. Holistični pristopi veljajo za večvredne od znanosti in medicine, na katere se ljudje spomnijo takrat, ko odpovedo vsi budalistični guruji in njihove tehnike od kristalov do astralnih energij. Seveda se zastavlja vprašanje ali je ta novodobska budalistična kultura vsaj enakovredna alternativa zahodni, ali pa gre za regresijo, v kakršno morda ne vodi niti salafitski islam!?

Novodobski budalizem ogroža tri bistvene oblike družbene vezi in sožitja: razum, družino in družbo. Glede razuma pravi sociolog Anthony Giddens v delu Ubežni svet: »Naša doba bo neogibno sprožila religijsko obnovo in različne novodobske filozofije, ki se postavljajo proti znanstvenemu pogledu. Nekateri ekološki misleci so postali sovražni do znanosti in celo do racionalnega mišljenja na splošno zaradi ekološke ogroženosti. Toda to stališče ni kaj prida smiselno, kajti brez znanstvenih raziskav sploh ne bi vedeli za te grožnje.« Bodisi starševska združenja proti »sektam«, ki poskušajo iz njih rešiti svoje otroke, bodisi liste »nevarnih sekt«, ki jih imajo nekatere države (npr. Francija, Belgija), zgovorno pričajo o njihovem razdiralnem odnosu do družine. V zvezi s širšo družbo, pa se zastavlja vprašanje, kaj budalistična gibanja prispevajo k bolj svobodni, enakopravni, solidarni družbi?

Spomnimo se budistične sekte Aum Šinrikijo (Najvišja Resnica) Šoka Asahara, ki je pripadnikom ukazal, naj spustijo v tokijski podzemni železnici strupeni plin. To kaže, da v novodobskem budalizmu ni morale, kajti vse urejajo in določajo kozmične sile. Človek, ki se z njimi uskladi je »dober«, in, ko bodo »dobri« vsi, bo »dobra« tudi družba. Dolžnost posameznika ni prizadevanje za spremembo struktur, ki porajajo zlo, marveč le to, da zavibrira na istih valovnih dolžinah kot vesolje, se prestavi v »Višjo zavest«, »Razsvetljenje« in se nazadnje ima za »boga«. Ali kot pravi Mitchel Pacwa: »Za novo dobo je tipična Ramthajeva doktrina: ‘Ne obstaja ne prav ne narobe, preprosto je, kar je, zato ni treba sprejeti resnice od nikogar. Sam lahko ustvariš, kar je zate sprejemljivo in resnično.’«

Toda nosilec takšne širokopoteznosti, neodgovornosti in nedogmatičnosti je vedno ozkosrčna hierarhična in dogmatična sekta po vzoru sekte aum, opozarja filozof Michel Lacroix v delu Novodobnost. Duhovnost in sekte: »Glavne ideje novodobnosti (mesijansko pričakovanje, komuniciranje z nadnaravnimi silami, razvijanje človeškega potenciala, spreminjanje osebnosti, razširjanje zavesti, zahteva po celovitosti, občutek zlitosti) so plodna tla, iz katerih večina sekt srka svoje bistvo. Ni dvoma, da se lahko razpršena novodobnost vsak trenutek zgosti v trdne dogme. Novodobnost je kot nedoločeno, tekoče, brezoblično ideološko okolje, kjer se lahko nenadoma oblikujejo in strukturirajo trda in sektaška gibanja.« Zato poziva k obrambi zahodne civilizacije. »Prejeli smo v dediščino čudovito civilizacijo. (…) Še zlasti moramo ohraniti ideal svobodnega in racionalnega človeka in model bratstva, ki spoštuje posameznika, kajti to dvoje je ustvarilo veličino Zahoda. Pomembno je obvarovati to dediščino pred zastrupitvijo s planetarno ideologijo, ki je vedno bolj vsiljiva in od katere je novodobnost verjetno le prva manifestacija.«

Ko pomislimo, kaj se je zgodilo v prejšnjem stoletju, ko so iz evropskega kulturnega humusa zrasli trije totalitarizmi – eden je poveličeval eno ljudstvo, drugi eno raso, tretji en razred – ni odveč previdnost pred še enim avtohtonim totalitarizmom: novodobskim budalizmom, ki ukinja družbo in posameznika utaplja v kozmični enosti. In spet, ko človek gleda, kako lahko neopazno vznikne avtohtoni totalitarizem in potegne za seboj milijonske množice, si lahko zastavi vprašanje: Ali prihaja nevarnost za (zahodni) humanizem od znotraj ali do zunaj? In če je odgovor, da z obeh koncev, je treba na podlagi zgodovinske izkušnje še odgovoriti, kdo te bolj ogroža: ali sam sebe ali pa te tujec. Sam se nagibam k prvemu odgovoru, zato sem na okrogli mizi poskušal nekoliko zmanjšati strah pred islamizacijo, da nas ne bi zaslepil pred lastno amorfno budalizacijo.

30 KOMENTARJI

  1. Pri avtorju pogrešam samorefleksije. Katoliška cerkev in njena odgovornost ni bila omenjena.

    Ali je morda KC kaj odgovorna za za sprejem novodobnih duhovnih gibanj v nekdaj povsem katoliški prostor?

  2. Drago, brez zamere, reformiranega islama ni, je samo prihuljen. In budisti nikogar ne ogrožajo, zato je že budalizacija kot naziv žaljiva. Gre izključno za iskanja ljudi, ki so jimvzeli krščanstvo tudi zaradi "budalizacije" samega krščanstva, vendar nenasilno iskanje.. Ljudje iščejo Boga in boga, Alah pa je ZLO in tako je treba ravnati z njegovimi častilci. Tvoja še vedno prijateljica L.

      • Je pač uboga žrtev histerije generalštaba, ki kraljuje tudi na portalu, ki bi po definiciji moral spodbujati svobodo, pa oglašuje Orbana, ki je po vseh merilih Madžarsko potisnil na dno lestvic svobode k Sloveniji in Grčiji.

        Komunisti in SDS socialisti kar tekmujejo kdo bo bolj klečeplazil pred vzhodnimi diktatorji in njihovo mafijo.

      • Sedaj pa je ta uboga žrtev postala preganjalka , ki profesorju govori, da narobe razmišlja.

        Profesor, hitro na linijo SDS, da boste imeli take prijatelje, ob katerih človek ne rabi imeti še sovražnikov.

  3. Vrhunski članek za Slovenijo in Evropo. Svetovno prodoren. Častnik ima nekaj odličnih avtorjev, ki za nekaj razredov presegajo avtorje drugih medijev. Seveda ima tudi tipične navijaške pisce, ki so gledano z ostalimi mediji podpovprečni kvalitetno.

    Bom kasneje napisal še mojo refleksijo pri branju.

  4. Budistične sekte in Budistični terorizem in ideologija se imenujeta budalizacija? Meni je po naslovu zgledalo, da Poznič piše in vse ostale, ki niso naši, zmerja z budalami!

  5. Izraz se je avtorju ponesrečil, ker bi bralec lahko mislil, da gre za budale. Predlagam izraz “budaizacija”, če že ne moremo najti primernejše besede.

    • S predlogom se strinjam. Sicer pa je Ocvirkovo opozarjanje o spornosti novodobne totalne budaizacije povsem na mestu. Ne more to biti nadomestek za izpraznjenost zahodnjaškega hedonizma, ker je to beg v nedoločeni in nedoločljivi kozmos – beg pa je vedno samo beg.

    • Meni pa se zdi izraz budalizacija-ne le figurativno,temveč tudi smiselno prav posrečen.Kajti pri vseh teh new age-vskih sistemih je presneto malo podobnosti z izvirnim budizmom-ogromno pa skorajda povsem neprepoznavnih in celo brezsmiselnih trditev,dvomljivih in dvoumnih ter škodljivih teorij in praks,ki resnično poneumljajo še tisti mali? preostanek prave duhovnosti sodobnega človeštva…

  6. Odlično v celoti. New age duhovnosti budalizirajo človeka, izraz je povsem ustrezen. Zahodni svet je v čarovnice na metlah nehal verjeti pred stoletji, a se z new age-m na široka vrata to vrača.

  7. Obstaja veliko novodobnih t.i. duhovnih gibanj. V osnovi bi jih lahko razdelili v dve vrsti: ena so tista, ki se resno ukvarjajo z vprašanjem odrešitve in večnega življenja, druga se posvečajo predvsem boljšemu počutju človeka.

    Večina teh gibanj ni zlonamerna, kot bi lahko sklepali iz članka in nekaterih komentarjev. V mnogih teh gibanjih se npr. bolj dosledno spoštuje kreposti, kot v sami KC. Se pa tudi tam občasno dogajajo ekscesi, tako kot se tudi v KC.

    Tudi islama kot celote ni mogoče obsoditi kot zlega. Tudi tam obstajajo izbranci, sufiji, ki si iskreno prizadevalo za odrešitev. Ti so sicer maloševilni in nimajo veliko skupnega z islamskim militantnim fundamentalizmom. Toda ta žal obvladuje islamske množice.

    KC je gotovo soodgovorna za vznik novodobnih duhovnih gibanj v našem prostoru. Manj ali sploh pa ni odgovorna za agresivni vpliv islama.

    Če bi se KC hotela znebiti teh vplivov ali jih zmanjšati, bi v primeru novih gibanj morala več narediti znotraj sebe, v primeru islama pa več zunaj sebe.

      • Zbral je okoli sebe več kot milijardo ljudi. kaj bi še rad? Zakaj ste nekateri tako pametni. In to v razpadajoči deželi…

  8. VRHUNSKI članek avtorja. Všeč mi je, kar ga Časnik ohranja med avtorji prispevkov tu na tem portalu.

    Bi pa na tem mestu ponovil misel g. tineta:
    UREDNIŠTVU ČASNIKA ter g. OCVIRKU bi podal predlog, naj ta članek nadrgadijo s serijo člankov o so-odgovornosti vrha (?) slovenske Cerkve za porabno stanje glede vere v Sloveniji po osamosvojitvi. Ali je šlo samo za nove razmere potrošništva ter sekularizacijo ali tudi napačne teološke poudarke na TEOF ter v samem vodstvu škofovske konference in kar je še posebej pomembno, ali imamo na Slovenskem napačne poudarke pri katehezi (že najmlajših in nato tudi odraslih)?

    Tu ne gre samo za poudarjanje socialne pravičnosti (na kar stalno opozarja pavel) – tudi sedaj v duhu sicer dobronamerne papeške pobude Sv. leta usmiljenja – ampak za širši problem kakšno vero predstavljamo, kakšni miselni tokovi vanjo vdirajo, kako se navezuje in (ne)speminja širšo kulturo, ali gre za močnejši obratni vpliv?

  9. Dr. Ocvirk, kakšna konferenca o islamu je bila in kje. Kje se da kaj prebrati ali poslušati.

    Fino mi je, ko je naštel številne dokaze o brutalnih napadih budistične. Kaj pa primer Burma? Tu pogrešam analizo, v slo sploh ne vemo kaj se dogaja.

    V svetu se je v 20.stl.razbohotil socializem, ki je praznoverje.
    Polno “vzhodnega” praznoverja na podlagi tega raste v obliki Nova doba. Na videz je večina nenevarnega, neterorističnega, a zlo se nalaga.

    V dveh oblikah: na eni strani odpadi od zdrave vere v plitko “kulturnost” in sinkretizem, v pretirano čustvovanje ali pa v hladno racionalizacijo.

    Na drugi strani pa so fundamentalisti, ki so pa zelo nevarni. Če hočemo naše pogledati, raje poglejmo muslimanske in budistične in hinduistične, pa bomo laže videli bolezensko stanje naših škrupoloznežev, ki jemljejo za tragedijo prejemanje Kristusa v roke in ne direktno v usta in kleče.

    Smo razvajena družba. Socialistična. Večina ne živi od svojega dela, temveč od države, sinekur, subvencij, nezasluženih penzij iz davkov…

    To (migracije) je izjemna priložnost za dialog in za obnovo vere in za evangelizacijo. Kar pa se v Cerkvi razen Cestnika skoraj nihče ne zaveda.

    SDS so samo konzervativna socialistična sekta.

    Pred parimi dnevi sem na tv gledal dokumentarec o kozmičnih verovanjih praznovernih Hitlerjevih nacional-socialistih. Grozljivo. Naloga kristjanov je razkrinkavanje, razumna analiza in primerjave z na#o vero, kje so bili že podobni ekscesi v “krščanstvu”.

    Zavračati moramo plitko in prijetno vero, hkrati pa tudi nori fundamentalizem.
    Vsaka vera je zelo občutljiva za zlorabe s strani psigopatskih politkomisarjev. Lahko bi bilo več omizje, kjer bi se različni zmerni verniki in ateisti o tem pogovarjali.

    Kot pa se zdi, pa večini ljudi in pomembnežem ustreza nevednost, stopnjevanje histerije na obeh straneh, stopnjevanje ideološke zlorabe religije na obeh straneh. Tisti, ki jahajo Hudiča in tisti zmedenci, ki jim iz tesnobe sledijo v kolektivu drhali, naj se zavedajo, da družbo porivajo v vojno in v Hudo jamo.

    • Eh, Pavel, ura je pozna, tema pa grozna, pejmo rajš spat, pa sanjat socializem, SDS in JJ. lahko noč 🙂

  10. Ker Pavel, kljub pozni uri, še kar strelja svoje domislice, smem tudi jaz nekaj veleumnega pripomniti:

    Iz budizma na vso silo izpeljevati “budalizacijo”, je podobno, kot bi iz francoskega izraza chrétien (ki se prebere kretjen in pomeni kristjan) izpeljali “kretjenizacijo” 🙂

    • Res je, Vanja … čeprav sem tudi sama delim mnenje s tistimi, ki menijo da je g. Ocvirk imel v mislih novodobna iskanja odrešitve v raznih new-age gibanjih, ki jih je vse polno ..
      Sicer pa se mi je usedel predvsem zadnji odstavek, kjer se avtor sprašuje, od kje mislimo da preti večja nevarnost, “od znotraj” ali “od zunaj” in se z njim strinjam, ko meni da “od znotraj” !
      Zakaj – ker kot da se ne premaknemo, zakaj je lepo opisano v sosednjem prispevku iz okrogle mize z g. nadškofom Zoretom …
      https://www.casnik.si/index.php/2016/04/16/nadskof-stanislav-zore-ne-morem-masevati-na-krajih-kjer-se-potrjuje-mit/

      • Amelie,
        ne dvomim, da je imel g. Ocvirk v mislih novodobna gibanja, ki svoje verzije “odrešitve” ponujajo na prostem tržišču duhovnosti. New-age gibanja črpajo snov v veliki meri iz vzhodnjaških verovanj in praks ter jih zlepljajo v uporabne kolaže, kakor jim najbolj ustrezajo.

        Če pogledamo samo to, da iz vsakega časopisa, ki hoče biti v toku s časom, butajo članki o “odrešilni” opremi stanovanja po feng-shui načelih za najboljši pretok energije in dotok denarja, pa o ajurvedski prehrani in joga telovadbi, ki da čudežno ohranjata človeka večno mladega in o podobnih “budalizmih”, nam je hitro jasno, kam pluje, oziroma bolje rečeno, kam je nasedla ta potrošniška barka na duhovnem področju.

        Vendar pa me je k mislim, ki jih navajam v prejšnjem komentarju, navedel ogled registra verskih skupnosti v Sloveniji. Teh je na spisku trenutno 51.
        Če odštejemo večje krščanske verske skupnosti (katoliško, evangeličansko in pravoslavno), se zdi, da med manjšimi registriranimi verskimi skupnostmi prevladujejo take, ki se sklicujejo na svojo krščanskost. Nekatere to poskušajo izraziti že s svojim uradnim nazivom. Veliko vprašanje pa je, kako in kaj v teh skupnostih učijo in pridigajo.

        http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_verske_skupnosti/register_cerkva_in_drugih_verskih_skupnosti/

        V teh skupnostih torej ne prevladuje “budalizacija”, temveč kvečjemu “kretjenizacija”, če se smem tako izraziti.

        • Nisem vedela da imamo pri nes že toliko registriranih verskih skupnosti … to pove da je ogromno iskalcev in pa tudi “kretjenov”, kot praviš.
          Ne vem, morda nas bodo res zunanje nevarnosti prisilile k pristnejšemu iskanju resnice ! … Resnice !

          • Amelie,
            niti ni presenetljivo, da imamo toliko registriranih verskih skupnosti in zna se zgoditi, da se bodo pojavljale stalno nove, saj po noveli Zakona o verski svobodi, ki jo je sprejela vlada Alenke Bratušek, za registracijo Cerkva in drugih verskih skupnosti zadošča naslednje (citat 13.člena ZVS-A):

            “((1) Cerkev ali druga verska skupnost se lahko registrira, če ima najmanj deset polnoletnih članov, ki so državljani Republike Slovenije ali tujci, ki imajo na njenem ozemlju prijavljeno stalno prebivališče.

            (2) Zahtevo za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti poda njen zastopnik. Zahteva mora vsebovati naslednje podatke:

            1. ime cerkve ali druge verske skupnosti, izpisano v latinici, ki se mora razlikovati od imen drugih cerkva in drugih verskih skupnosti in ne sme biti zavajajoče;

            2. sedež in naslov sedeža cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji;

            3. odtis žiga z imenom cerkve ali druge verske skupnosti, ki ga bo uporabljala v pravnem prometu.

            (3) Ob vložitvi zahteve za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti vlagatelj plača upravno takso, skladno z zakonom, ki ureja upravne takse.”

            Prejšnji Zakon o verski svobodi je določal, da se je verska skupnost lahko registrirala, če je imela najmanj 100 polnoletnih članov, državljanov Republike Slovenije ali tujcev, ki so imeli v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, skupnost pa je pred tem morala delovati v Republiki Sloveniji najmanj zadnjih deset let.

            Na spisku verskih skupnosti po novem tako ne najdemo samo iskalcev, kot pravite, ampak so na njem tudi čisto navadni provokatorji. Ustanovitelji Čezvesoljske Zombi Cerkve blaženega zvonjenja so za svoje zafrkantsko početje dejansko zlorabili neznosno lahkost registracije poljubne verske skupnosti, kakor jo je v Sloveniji omogočila vlada Alenke Bratušek.

          • Ja, tako je če o tem odloča posvetna oblast, sploh pa naša. Sicer pa ne vem kako je to urejeno v drugih dtžavah.

  11. Včeraj sem bil v Radovljici. Čokoladni dan. Velike procesije so se vile gor in dol. Novodobna zamenjava cerkvenih procesije.

    Program prodaje čokolad je delal zadaj zgodbe. Toda vse zgodbe so zadaj imele neko površno pogansko mitologijo, neke čarovnice, neko čakanje, eliksir, zdravje, vitkost, sreča.

    Vsi smo s tem impregnirani. Važno je, da na glas o tem kritično govorimo, po možnosti ne oblastno vzvišeno. in hudomušno razkrinkavamo zlo, kar odlično počne p. Cestnik že 25 let. Meni je on avtoriteta glede inkulturacije (pa bi morali to biti jezuiti v sloveniji), no papež mu je deloma podoben.

    Vsi smo impregnirani s socialističnim praznoverjem, tudi katoliški duhovniki. Veliko bolj kot komunisti s krščanskimi vsebinami. O tem je treba govoriti in razkrinkavati spletke Hudiča.

Comments are closed.