Aleš Maver: Plenković na pragu Banskih dvorov

plenkovicKončnih rezultatov hrvaških volitev še ni, vendar je skoraj gotovo, da bo relativno večino sedežev osvojil HDZ Andreja Plenkovića. Trenutno se mu v 151-članskem saboru obeta 61 sedežev, medtem ko naj bi jih Ljudska koalicija pod vodstvom SDP-a grela 54. Opozoriti je sicer potrebno, da je v marsikateri volilni enoti razdelitev mandatov še vprašljiva. To velja za šesto in sedmo volilno enoto, ki sta precej mešali štrene na večini volitev od leta 2003 naprej. Ker je tam volilno vedenje volivcev v različnih delih enot zelo različno, se lahko tam vrstni red med obema glavnima tekmecema še spremeni. “Visi” vsaj še osmi HDZ-jev sedež v deseti volilni enoti. A četudi HDZ vse tri poslance izgubi na račun Ljudske koalicije, bo imel še vedno tri sedeže prednosti. Za izhodišče Andreja Plenkovića za naskok na premierski položaj pa je zelo pomembno, da bi imel relativno večino tudi na Hrvaškem brez diaspore. Ob dosedanjih rezultatih bi HDZ med 140 sedeži v desetih hrvaških volilnih enotah osvojil najmanj 57, Ljudska koalicija pa največ 56 sedežev.

Glede na lanske novembrske volitve se v marsičem kaže ponovitev španskega scenarija. Tudi tam so se konservativci na ponovljenem glasovanju nepričakovano okrepili, levosredinski blok pa je nekoliko upadel. Vendar je Plenkovićev položaj trdnejši, kot je bil Karamarkov po jesenskih volitvah. Slednji je namreč veljal za velikega favorita, ki pa ni izpolnil pričakovanj, poleg tega je bil na čelu precej težavne koalicije. Tokrat je HDZ v večini volilnih enot nastopal samostojno, izjema so le prva, druga in deseta volilna enota. Socialni liberalci, s katerimi je sodeloval, so vsekakor najmanj problematičen partner izmed nekdanjih. Po drugi strani je bila Milanovićeva koalicija tokrat še širša kot lansko jesen. Vključitev Hrvaške kmečke stranke ni prinesla nobene dodane vrednosti, Zoran Milanović pa je zapravil veliko prednost iz predvolilnega časa.

Drugačen kot lani je tudi položaj Mosta. Najprej je bolj homogen. Nato spričo dejstva, da je kot “tretja stranka” preživel, ne bo imel tolikšne potrebe po poudarjanju ekvidistance do obeh glavnih strank, kar se je leta 2015 zdelo nujno za preživetje. Tretji dejavnik je voditelj HDZ-a Plenković, saj je za Most nedvomno bistveno sprejemljivejši od svojega predhodnika Karamarka. Zato bi lahko sestavljanje vlade potekalo hitreje in brez lanskoletnega cirkusa. Res pa koalicija samo dveh strank zagotovo ne bo imela absolutne večine v saboru, ki jo lahko pridobi bodisi s podporo manjšinskih poslancev bodisi z naslonitvijo na dva poslanca Bandićeve liste in s kakšnim posameznikom iz vrst Ljudske koalicije ali z liste Živega zida. Nenazadnje je bil njegov novi poslanec Lovrinović med tistimi, ki so bili pripravljeni podpreti neslavno Karamarkovo “preslagivanje”.

Zoran Milanović ima precej manjše možnosti, da bi lahko sestavil vlado. Ne samo, da bo v vsakem primeru dobil nalepko poraženca in da je na čelu heterogene druščine. Mostu lahko s svojim izhodiščem ponudi zelo malo, brez njega pa praktično ne more priti do večine.

Popoldanski pripis: Z nekaj sreče je HDZ do konca obdržal nočno prednost in v desetih hrvaških volilnih enotah osvojil pet sedežev več od Ljudske koalicije. Kot smo napovedali, je resda oddal sedež v deseti volilni enoti (Mostu, ki je tako priplezal do napovedovanih petih sedežev iz obeh dalmatinskih volilnih enot), a ga je za las pridobil v drugi volilni enoti, kjer ga na koncu od Ljudske koalicije loči 0,3 odstotne točke. Podobno prednost je tudi potem, ko so prišli rezultati z zadnjih volišč, obdržal v vedno negotovi šesti volilni enoti. Ljudski koaliciji po drugi strani ni pomagal skok na prvo mesto v sosednji sedmi enoti, saj sta oba glavna igralca ostala zaradi rezultatov drugih strank izenačena pri šestih mandatih. Milanovićevi so sicer pridobili en istrsko-kvarnerski sedež na račun IDS-ove koalicije, vendar so ga izgubili v že omenjeni drugi volilni enoti. Nočni “preroški” nastop prvaka Mosta Boža Petrova je obudil spomine na lanskoletno sestavljanje vlade, polno Mostovih ultimatov, vendar omenjeno ne more spremeniti splošne ocene, da je letos izhodišče kljub površinsko podobnemu razpletu drugačno. Navsezadnje se v novi vladi očitno že vidita tako Milorad Pupovac kot Milan Bandić, kar utegne relativno težo Mosta v pogajanjih zmanjšati, najboljše doslej pa se zdijo – ob relativno suverenem relativnem zmagovalcu Plenkoviću in pohlevnejšem Milanoviću – celo možnosti za veliko koalicijo.