Plenilci mahu

12
909
"Plenjenje" mahu Foto: Aleš Čerin
“Plenjenje” mahu Foto: Aleš Čerin

Letos sem z več koncev slišal, da je nabiranje mahu letos omejeno na 2 kg na osebo na dan. Drugače sledi kazen. Slišati je bilo, kot da se je sprejel nek nov zakonski akt, ki prepoveduje ropanje mahu iz naših gozdov in teži – pač nam kristjanom, ki postavljamo jaslice. Tako sva z ženo v nedeljo s prav slabo vestjo nabirala mah za naše male družinske jaslice in se počutila kot dva ekološko neosveščena plenilca slovenskih gozdov. Pa sem v izogib vaši slabi vesti malo raziskal tole “kristjanofobno” zakonodajo.

V resnici je eden od tiskanih medijev že pred časom (v začetku septembra) v zvezi z ropanjem gob iz slovenskih gozdov objavil, da “zakonske omejitve veljajo tudi za nabiranje drugih gozdnih sadežev in zelnatih rastlin. Posamezni obiskovalec gozda lahko za lastne potrebe na dan nabere največ dva kilograma kostanja, maha ter plodov, kot so borovnice, gozdne jagode in robidnice, medtem ko količina nabranih zelnatih rastlin v gozdu, na primer čemaža, ne sme presegati enega kilograma”. Tole napeljuje na to, da človek v resnici ne sme odnesti iz gozda več kot 2 kg mahu.

Kaj v resnici pravi zakonodaja?

Pravilniku o varstvu gozdov iz decembra 2009 v resnici na dveh mestih govori o mahu. V 41. členu piše, da se “šteje, da se gozd opustoši oziroma se v njem ogrožajo njegove funkcije, če se: …nabirajo mahovi tako, da se odstranijo z več kot 20 % površine, ki jo mahovi poraščajo in … če je predhodno nabiranje na določenem kraju že doseglo mojo iz desete alinee prejšnjega odstavka (opomba: ta velja za mah), nadaljevanje nabiranja ni dovoljeno.”

Aha, paziti je treba, da z nabiranjem mahu lokalno ne opustošimo določenega področja. Na nekem mesto torej lahko naberemo mah samo s petine površine in če je to kdo to naredil že pred nami, se malo sprehodimo in ga naberemo drugje. Logično in tako je tudi prav.

V 43. členu, ki govori o ‘rekreativnem nabiranju gozdnih dobrin’ pa piše da »posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv, plodov, mahov in kostanja ter 1 kg zelnatih rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih rastlinskih vrst.«

Tole je pa pravna dikcija, ki je zame malo zamotana, a zdi sem , da govori predvsem o gobah in zelnatih rastlinah. Gob torej posameznik ne sme nabrati več kot 2 kg na dan, sploh pa ne sme nabirati gob, ki jih je prepovedano nabirati v skladu s predpisom, ki ureja varstvo samoniklih gob, plodov, mahov in kostanja. A predpisa s takim imenom nisem našel, obstaja le znamenita Jelinčičeva uredba o varstvu samoniklih gliv, ki pa ne govori o mahovih.

Tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije sem našel podobno razlago.

Koliko je dva kilograma mahu?

Tudi če zakonodaja ne govori o količini nabranega mahu in je ne omejuje na dva kilograma, se te prav lahko držimo. Dva kilograma mahu namreč zadoščata za več kot dvoje družinske jaslice, razen, če jih postavite čez celo dnevno sobo. Midva z ženo sva oba skupaj nabrala okoli dva kvadratna metra in to je zneslo točno 1,75 kg mahu. Predpis, če bi sploh obstajal, torej ne bi bil preoster – oba skupaj bi namreč lahko nabrala 4 kg mahu.

Sem govoril tudi z gozdarskim strokovnjakom in velikim poznavalcem gozdnega življenjskega okolja. Pravi, da je inšpektorjev, ki naj bi nadzirali uresničevanje Pravilnika o varstvu gozdov odločno premalo in da je pravilnik napisan tudi zato, da se ljudje zavemo raznolikosti bogastva naših gozdov, to spoštujemo in z največjo pozornostjo uporabljamo. Ja res, Slovenija ima namreč toliko gozdov, da nam je gozd tako samoumeven, da včasih “neugledne rastlinice” – kot bi si kdo predstavljal, da so mahovi, pa tudi gobe, ki jih ne poznamo in so celo strupene – namerno uničujemo. A prav vse v gozdu ima smisel in prispeva k pestrosti življenjskega okolja. Tega se veselimo in to spoštujemo. Tudi tako, da mah, ki bo nudil zeleno okolje za ponazoritev rojstva našega Odrešenika, naberemo spoštljivo in ne v pretirani količini. Še tole: mah lahko reciklirate, tako, da ga uporabite večkrat.

Foto: Aleš Čerin

12 KOMENTARJI

  1. Zanimiv članek. Hvala.
    Sam bi dodal še to, da zadnji dve leti mahu ne nabiram več, ker imam toliko starih zalog, da jih lahko vsako leto znova uporabim. Glede na to, da imam precej velike jaslice, pa vsaj en del zapolnim z mivko in prodom (pač puščava in podobno). Tako da sem vsaj polovično že rešil problem mahov. Je pa teža/masa odvisna tudi od vlage oz. količine vode v kosu mahu. Ker je mahov več vrst, je tudi znano, da ni vsak primeren za jaslice. Meni je najboljši tisti, ki raste ob vznožju dreves. 😉

  2. Je pa zelo velika razlika v teži, če nabiraš suh ali moker mah – v tem primeru bi bilo boljše merilo ‘skupna dovoljena površina’ … Še dobro, da nas je veliko, tako da nimamo šans, da bi kršili napisane ali namišljene predpise o maksimalni količini 🙂

    • V članku pravzaprav govorim o tem, da omejitve 2 kg sploh ni, zato niti ni pomembno ali je mah moker ali suh. Da so si to omejitev izmislili novinarji ali pa so narobe interpretirali Pravilnik o varstvu gozdov.

      • Saj zato pa omenjam “namišljene” predpise. Dejansko pa nikdar nismo v prekršku tudi glede npr. gozdnih jagod: če še tako intenzivno nabiramo, jih ne moremo nabrati “preveč” (otroci itak nabirajo direktno v želodec – to tudi šteje?). 😉
        Otroci-omogočajo-spoštovanje-zakonodaje.press – če jih je več 😉

  3. Za to ‘omejitev’ sem slišal tudi jaz, ko so neki mimoidoči pokomentirali moje nabiranje mahu v gozdu. No očitno ni nič takega in seveda: mah se velikokrat reciklira, dopolni s čem drugim, tako da je razburjanje po mojem mnenju nepotrebno. Je pa članek koristen, da se razjasni zadevo.

    • Mogoče boste za to v prihodnosti potrebovali posebno dovolilnico – podobno kot za nošnjo orožja? 😉
      Meni pa so všeč stari štori in veje, porasli z mahom in lišaji. Mogoče bi potrebovala tisti papir – kako se mu že reče – neko potrdilo, da se sme voziti les?

      Živela birokracija – adijo zdrava pamet!

      • marta: “… Mogoče bi potrebovala tisti papir – kako se mu že reče – neko potrdilo, da se sme voziti les?”
        ============

        Poleg prevoznice boste po novem letu potrebovali še vrednotnico. 😉

  4. Ali pa nova uredba o kurjenju v naravi, kjer sta določeni dve omejitvi glede vetra. Pogledano statistično se na Krasu ne sme kuriti približno 5 dni v poletni sezoni, ampak problem je v tem, da je potrebno (ker so v uredbi zapisane vrednosti) pridobiti uradno meritev. O tem sem povprašal snovalce uredbe in sem dobil odgovor, ki je bil absolutno točen in popolnoma neuporaben.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite