Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs je povedal, da so nekdanjega predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana ovadili policiji in tožilstvu. Janez Janša dodaja, da je Kučan vedel za ukaz o razorožitvi teritorialne obrambe, a tega ni pravočasno preprečil. SD vlagatelje ovadbe obtožuje, da si prilaščajo zasluge osamosvojitve.
Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs in člana predsedstva združenja Janez Janša in Igor Bavčar so pojasnili, da so proti nekdanjemu predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu vložili kazensko ovadbo.
Očitajo mu, da kot predsednik predsedstva leta 1990 ni pravočasno preprečil razorožitve teritorialne obrambe, zato menijo, da obstaja sum veleizdaje in sabotaže po kazenskem zakoniku.
Na začetku novinarske konference so predvajali govor pokojnega nekdanjega predsednika SDS Jožeta Pučnika. V posnetku je govornik med drugim dejal, da so ob osamosvajanju številni skušali ovirati prizadevanje Demosa za osamosvojitev države in pozneje o tem niso več želeli o tem govoriti.
Hojs je ob tem dejal, da Pučnik v posnetku ni govoril o tem, da je koalicija Demos šla na volitve z eno od glavnih nalog — projektom samostojne Slovenije, kar so ljudje tudi izvolili.“Nihče danes ne more govoriti, da po aprilu 1990 nismo vedeli, kaj smo volili,” je dodal Hojs.
Drugi del, ki ga je na začetku predstavil Hojs, pa je bilo po njegovih besedah oboroževanje. V takratni Jugoslaviji se je JLA (Jugoslovanska ljudska armada) po besedah Hojsa uvrščala na četrto mesto po moči v Evropi. Leta 1968 se je začela vzpostavljati tudi teritorialna obramba (TO). Vsa materialna sredstva, s katerimi je razpolagala TO, so zagotavljale posamezne republike in posamezna podjetja. Večina orožja teritorialne obrambe je bila spravljena v republiških skladiščih, le manjši del je bil shranjen v skladiščih JLA.
Poveljevanje republiškim teritorialnim obrambam je bilo po besedah Hojsa v domeni republiških organov. Samo na območju Ljubljane je bilo v ljubljanskih skladiščih dovolj orožja za oborožitev ene divizije, pojasnjuje Hojs.
General Ivan Hočevar, ki je leta 1990 poveljeval TO, je 15. maja 1990 po besedah Hojsa podpisal ukaz, po katerem je bilo treba orožje TO preseliti v skladišča JLA. Takrat je bil na položaju predsednika predsedstva Kučan in z njegovo pomočjo bi lahko orožje prešlo v roke JLA.
Na vrhovno državno tožilstvo in nacionalni preiskovalni urad so zato vložili kazensko ovadbo zoper Kučana. Prepričani so, da je Kučan za ukaz o razorožitvi vedel že 15. maja in je ni pravočasno preprečil, saj je, kot trdijo, posameznim štabom dokument s pozivom, naj orožja ne predajajo JLA poslal šele 17. maja, nadaljuje Hojs. Ob tem je še povedal, da je bil dokument šifriran in ga zato nekateri naslovniki nekaj časa niso uspeli dešifrirati.
Več lahko preberete na planet.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
