Pismo prijatelju v javnem sektorju

Avtor: Črt Jakhel. Vir: Finance.

Dragi prijatelj!

Pišem ti takole, da odgovorim še drugim. Ne zameri mi, čeprav si slabe volje, ker ti grozi nižanje plače. Sprašuješ se, kam to vodi, in jezen si na ljudi, ki sprejemajo te odločitve. Ne bom te razvedril; saj veš, da povem, kot je, tudi če ni lepo.

Med nami »privatniki« (druga plat sveta, ki jo poznaš in ljubiš podobno kot jaz tvojo) je čedalje bolj razširjeno to, da delamo dvakrat toliko kot prej za pol manj prihodka. Iz tega je treba izplačati plače, najprej mojo, potem pa, če je ostal dobiček, prek davka še tvojo. Ta mlin melje čedalje bolj na drobno.

Lepo je imeti krivca

Jeziš se, ker je več let po pojavu krize ta prišla tudi na tvoj prag. A številke o nižanju, ki se omenjajo, so smešno majhne. Za tiste, ki nismo plačani iz proračuna, upadi prihodka za tretjino in več niso niti posebnost niti novost.

»Privatniki« se nimamo na koga jeziti. Prihodek nam določa trg, ne predpis. Odvisni smo od realnosti, ne od političnega dogovora. Ti misliš, da pri tebi ni tako in da se je samo treba dovolj glasno upirati, pa bo vse O. K. – ali pa zamenjati tiste, ki odločajo -, vendar nimaš prav.

Joj, kje bi vzel

Sprašuješ se, kakšna pravica je, da se ti nekaj vzame, čeprav boš moral naprej delati enako ali več kot prej. Oprosti, raven plače ni osnovna človekova pravica. Morda v svetu z neomejenimi viri, ki pa še ni zares odkrit.

Včasih je bila vreča videti neomejena. Denarja ni moglo zmanjkati – če je to grozilo, smo si ga izposodili. Ko ni več šlo, pa smo ga natisnili. Slovenija možnosti tiskanja večinoma nima. Če trdiš, da bi država morala imeti povsem proste roke (da bi lahko ohranjala ali višala tvojo plačo), v resnici praviš, da bi morali zapustiti evro in s tem tudi politično unijo.

Ta misel v zvezi z valuto ni brez soli in prav mogoče je, da se bo to prej ali slej zgodilo. Zavedaj pa se, da lahko ima tudi druge učinke od tistih, ki si jih želiš. Evropa prebivalcem Slovenije omogoča klic v sili – uporabo višjih instanc, kot sta naš lokalni politični in pravni sistem. Brez te varovalke … Se bojim, da bo hčerka, ko bo polnoletna, lahko samo še izbirala, ali pristopi k partizanom ali k domobrancem. Tudi ti imaš otroke. Misli nanje.

Slepa ulica

Prepričan sem, da na štiri oči z ogledalom razumeš, da je denarja končno mnogo. Vendar praviš: če se bodo prejemki zmanjšali tudi v javnem sektorju, bo upadla kupna moč in celotni trg bo še šibkejši, kar bomo čutili vsi.

Res je. Vendar – povej mi drugo možnost. Povej mi, od kod denar za ohranjanje kupne moči, in to ravno skozi javni sektor, ki nima možnosti izvoza na bolj zdrave trge. Zasegel boš premoženje tajkunov, kajneda? Razmisli o velikostnih razredih. Če ti zelo uspe, boš na primer pokril pokojninski primanjkljaj za leto ali celo dve. Je več kot nič, ni pa rešitev.

Boš zvišal davke, obdavčil čedalje več stvari? Nekaj časa bo videti, da gre. Potem se nekoč davčni inšpektor ne bo vrnil s terena. Ne da se iztisniti vode iz kamna, in če vztrajaš, si na kamnu razbiješ glavo. Verjetno si tega nihče normalen ne želi.

Visoko smo letali in nizko padli

Zdaj te je že groza: potem nam ni rešitve, smo v spirali navzdol! Tako je. Spirala navzdol je odmev spirale navzgor. To je grozno, je pa tudi normalno. Zgodilo se je že stokrat v različnih časih in državah, vsakič malo drugače, a podobno. Slovenija ni nekaj posebnega.

Kam to vodi? Vodi v močan upad prejemkov in standarda. To je »notranja devalvacija«, tista, ki je edina mogoča, če ne moreš premikati svoje valute. Prijatelj, če meniš, da se zadnja leta živi nekoliko slabše – to je samo uvod.

Kako dolgo to traja? Dokler ne postane država dovolj konkurenčna na svetovnem trgu. Potem oživljeni zasebni sektor znova zmore nositi javnega. Konkurenčnost je stvar dodane vrednosti in cene. Če ne zmoremo tekmovati po vrednosti, lahko samo po ceni. To pomeni večje in daljše bolečine. Pet let, desetletje, kdo ve. Z odlašanjem je cilj čedalje bolj oddaljen, saj ves preostali svet ne miruje.

Če si v vladi, vladaj

Res pa je, da nižanje plač kar tako počez ni prava stvar. Destimulira vse, ki delajo dobro, ker jim sporoča: dobro ali slabo, enako vas zadene. To je negativna selekcija, zaradi katere poleg upadanja prejemkov upade tudi raven storitev. Potem je depresija še večja.

To, ali rezati počez ali selektivno, je stvar izrecne politične izbire. Strinjava se, da vlada, če splošno zniža plače, hkrati pa še naprej delujeta zavod za raziskovanje dlakavosti komarjev ter komisija za medkomisijske odnose – in če naprej tečejo dragi aneksi k že tako dragim pogodbam -, ni dobro opravila naloge.

Skupaj čakava na javno predstavitev tega, kaj znotraj proračunsko plačanih storitev je ključno, kaj pomembno, kaj je za boljše čase in kaj čista bizarnost, ki se je zaredila nekje po poti. Pristopiti s skalpelom je bolj naporno in zamudno kot z mesarico, ko lahko vsakomur rečeš – saj vse boli. »Cilji« bodo zelo glasno kričali in se upirali z vsemi sredstvi. Vendar: če vlada deluje le po liniji najmanjšega odpora, čemu jo imamo?

Vir: Finance