Pismo predsednikov držav članic EZ državljanom ob dnevu Evrope

Foto: Daniel Novakovič/STA,

Predsedniki držav članic Evropske unije so po zamisli in na pobudo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Italijanske Republike Sergia Mattarelle ob njunem srečanju v Rimu in kasneje v sodelovanju z vsemi predsedniki in predsednicami držav članic Evropske unije podpisali pismo, naslovljeno na vse prebivalce držav EU. Objavljamo ga v celoti.

Pogovorimo se o Evropi
Ob dnevu Evrope želimo vsem njenim prebivalcem veliko dobrega.

Tokratni dan Evrope je poseben. Že drugo leto zapovrstjo ga praznujemo v težkih razmerah pandemije covida-19. Sočustvujemo z vsemi, ki jim je pandemija vzela najbližje in povzročila stiske in trpljenje.

Letošnji dan Evrope je poseben tudi zato, ker se začenja konferenca o prihodnosti Evrope. Vse državljane in državljanke Evropske unije vabimo, da sodelujejo pri oblikovanju naše skupne prihodnosti.

Okoliščine tokratne razprave o evropski prihodnosti so močno drugačne kot doslej. Morda se zdi, da v zdajšnjih razmerah ni dovolj časa za poglobljeno razpravo o evropski prihodnosti. Prav drugače je, pandemija covida-19 nas je opozorila na vse bistveno v našem življenju: na zdravje, odnos do narave, odnos do sočloveka, medsebojno solidarnost in sodelovanje. Postavila je vprašanja o načinu našega življenja. Pokazala je na prednosti evropskega povezovanja, pa tudi na njegove šibkosti. O vsem tem se je treba pogovoriti.

Izzivi, pred katerimi smo Evropejke in Evropejci, so številni: od reševanja podnebne krize in vzpostavitve zelenega gospodarstva ter ob tem iskanja ravnovesja v čedalje izrazitejšem tekmovanju med globalnimi deležniki, pa vse do prizadevanj za digitalno preobrazbo družbe. Poiskati bomo morali nove načine in nove rešitve. Naša moč, moč demokratičnih držav, je v vključevanju številnih glasov družbe, da bi našli najboljšo pot naprej. Čim več ljudi bo sodelovalo v široki in odprti razpravi, tem bolje bo za našo Unijo.
Evropski projekt je brez primere v zgodovini. 70 let je od podpisa Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo ter 64 let od rojstva Evropske skupnosti v Rimu. Evropski voditelji so takrat našli načine, kako povezati od vojne ranjeno Evropo. Pred 30 leti sta se začela izraziteje povezovati evropski vzhod in zahod. V Evropsko unijo smo se povezale zelo različne države. Vsaka ima svoje zgodovinske izkušnje in bremena, nekatera rešujemo vsak zase, druga skupaj.

Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope – Evrope, ki bo celovita, svobodna in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru.

Vsa temeljna načela evropskega povezovanja so izjemno pomembna tudi danes: svoboda, enakost, spoštovanje človekovih pravic, pravna država in svoboda izražanja, solidarnost, demokracija in medsebojna privrženost držav članic. Kako lahko skupaj dosežemo, da bodo ta temeljna načela evropskega povezovanja ostala pomembna tudi v prihodnje?

Čeprav se včasih zdi, da je Evropska unija slabo pripravljena za spopadanje z izzivi, in teh je bilo v zadnjem desetletju na pretek – od gospodarsko-finančne krize do krize skozi prizadevanja za pravičen in enakopraven migracijski sistem EU do sedanje pandemije –, pa se zavedamo, da bi bilo vsakemu zase še veliko težje. Kako lahko najbolje okrepimo evropsko sodelovanje in solidarnost ter poskrbimo, da bomo iz zdravstvene krize izšli tako, da bomo bolj pripravljeni na prihodnje izzive?

Potrebujemo močno in učinkovito Evropsko unijo, Evropsko unijo, ki bo globalna voditeljica v prehodu na trajnosten, podnebno nevtralen in digitalno podprt razvoj. Potrebujemo Evropsko unijo, s katero se lahko vsi poistovetimo in v kateri lahko naredimo vse, kar je v naši moči za blaginjo prihodnjih generacij. Skupaj to lahko dosežemo.

Konferenca o evropski prihodnosti bo priložnost, da se odkrito pogovorimo o Evropski uniji in poslušamo naše državljanke in državljane, zlasti mlade. Ponuja nam prostor za dialog, pogovor, razpravo, kaj pričakujemo od Evropske unije in kaj lahko sami prispevamo.

Potrebujemo premislek o naši skupni prihodnosti, zato vas vabimo, da se vključite v razpravo in skupaj iščemo pot naprej.

Podpisniki pisma ob dnevu Evrope:

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
Predsednik Republike Avstrije Alexander Van der Bellen
Predsednik Republike Bolgarije Rumen Radev
Predsednik Republike Ciper Nicos Anastasiades
Predsednik Češke republike Miloš Zeman
Predsednica Republike Estonije Kersti Kaljulaid
Predsednik Republike Finske Sauli Niinistö
Predsednik Francoske republike Emmanuel Macron
Predsednica Helenske republike Katerina Sakellaropoulou
Predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović
Predsednik Irske Michael D. Higgins
Predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella
Predsednik Republike Latvije Egils Levits
Predsednik Republike Litve Gitanas Nausėda
Predsednik Republike Madžarske János Áder
Predsednik Republike Malte George Vella
Predsednik Zvezne republike Nemčije Frank-Walter Steinmeier
Predsednik Republike Poljske Andrzej Duda
Predsednik Portugalske republike Marcelo Rebelo de Sousa
Predsednik Romunije Klaus Iohannis
Predsednica Slovaške republike Zuzana Čaputová