Pismo iz Amerike: vročica povolilne noči

14

Volitve so torej za nami, imamo novega predsednika, le da še ne vemo kdo je: je to sedanji predsednik Donald Trump ali Joe Biden? Nihče ne ve in kaže, da tega še dolgo ne bomo vedeli.

Predvideni so sodni postopki za izločitev nepravilnosti in volilnih goljufij. Republikanska stran je večkrat poskušala omejiti dostop do glasovanja. Nasprotno ravna demokratska stranka, saj želi pa omogočiti volitve tudi nerezidentom in celo ilegalnim priseljencem in bivšim kriminalnim obsojencem, ki so v nekaterih zveznih državah pravomočno izgubili volilno pravico. Obe stranki sta najavili sodne postopke glede nepravilnosti.

Na področju volitev v ZDA vlada nered, kdo je izvoljen, se še ne ve.

Koronavirus je povzročil dodaten nered v siceršnjem ameriškem volilnem neredu. Treba je vedeti, da so volilni imeniki v ZDA nepopolni, neažurni, tako da se lahko dogaja, da nekdo izrabi to stanje in glasuje za mrtvo osebo. Zlorabe volitev so bile možne na različne načine že v preteklosti in te volitve glede možnih zlorab niso bile nič drugačne.

Predvolilne ankete so večinoma dajale prednost Bidnu. Je morda nocoj sedanji predsednik na ciljni črti švignil mimo Bidna kot Roglič mimo Alaphilippa? Težko verjetno. Zadnja poročila kažejo, da je Biden nepričakovano zmagal v Arizoni, ki jo je 2016 dobil sedanji predsednik. Slednji je sicer kar z veliko razliko zmagal na Floridi, vse druge t. i. preskakujoče zvezne države ostajajo odprte, zlasti Pensilvanija, Michigan in Wisconsin. Če Biden zmaga le v eni od teh, kar je zelo verjetno, bo postal predsednik. Razen če se ne zgodi čudež. Štetje glasov še vedno poteka.

Donald Trump in Joe Biden imata prednosti in slabosti, kaj bo pretehtalo?

Zadnji dnevi so bili živi in polni političnega naboja. Predsednik je zadnja dva dni imel po pet volilnih zborovanj v kritičnih državah Floridi, Georgiji, Južni Karolini, Iowi, Michiganu, Arizoni, Wisconsinu. Podpredsednik je prav tako obiskal precejšnje število držav. Joe Biden je bil precej manj aktiven, imel pa je zato dva pomočnika: Kamalo Harris in Baraka Obamo. Udeležencev je bilo malo, nekaj sto, so pa bili disciplinirani in so nosili maske. Navdušenje, naboj in energija predsednika in njegovih privržencev pa so bili izjemni. Na žalost pa na njegovih predvolilnih shodih udeleženci skoraj niso nosili mask, čeprav je bilo na vsakem srečanju na desettisoče udeležencev. Vse je bilo v slogu: nihče nas ne bo omejeval, želimo čim prej delati in pošiljati otroke v šole.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Dva sloga dveh predsedniških tekmecev, vsak v stilu predvolilnih obljub. Biden je namreč napovedoval ostre ukrepe, dosledno spoštovanje nasvetov zdravstvene stroke in zaprtje šol in poslovanja, sedanji predsednik pa odpiranje družbe tako glede dela kot tudi šolanja. Biden si je s svojimi programskimi obljubami o zapiranju energetskih podjetij in cik-caki sam spodkopaval kredibilnost, kar pa se zdi, da ni veliko vplivalo na volilni rezultat. Najprej je najavil drastično zapiranje fosilnih energetskih podjetji, kasneje pa je trdil, da tega ne bo storil, ampak bo samo finančno subvencioniral obnovljive vire energije. Ta neprevidnost bi ga lahko stala volilne zmage v Pensilvaniji, Ohiu, Iowi, Wisconsinu in zmanjšala njegovo število glasov v Texasu, ki je republikanska trdnjava. Trump ni imel nobenih možnosti za volilno zmago, zlasti na obeh obalah, ki sta tradicionalno demokratski trdnjavi.

ZDA so zelo razdeljene

Kaj torej lahko pričakujemo. Dolgo štetje glasov, sodne postopke obeh strani v zvezi z manipulacijami glasov. Predsednik lahko ne bi bil znan vse tja do novega leta 2021, januarja pa bo novi predsednik prisegel. Pričakujemo lahko celo nasilne demonstracije, če demokrati ne zmagajo, saj so že bile napovedane pred volitvami. Tri dni pred volitvami so anarhisti, Antifa in skrajna levica po ulicah New Yorka kričali, da so dobri policisti mrtvi policisti, in pozivali javnost, naj posiljujejo njihove otroke. Grozljivo! Lastniki lokalov v večjih mestih New Yorku, San Franciscu, Los Angelesu in drugih so nekaj dni pred volitvami z lesom obijali svoje lokale, ker so se bali vandalizma in plenjenja, kar se je v preteklosti že dogajalo, ko so izbruhnili nemiri z ropanjem in požiganjem.

Bidnovi predvolilni pozivi, da bo združil razdeljene ZDA, se niso niti se ne bodo izkazali za realne. Politična nasprotja v ZDA so namreč stara. Že predsedniku Reaganu so demokrati hektično nasprotovali in podobno obema Bushema, nato republikanci Clintonu, Obami in zdaj spet demokrati aktualnemu predsedniku. Američani so se že sprijaznili s tem, da je politika pač borba na življenje in smrt vsaka štiri leta in da sprava ni možna.

Donald Trump pridobiva volivce z omejevanjem splava, demokrati jih izgubljajo zaradi oddaljevanja od delavstva

Ko sem se pred volitvami pogovarjal s prijatelji in znanci, je bila slika precej razdeljena. Trenutnega predsednika veliko ljudi ne mara zaradi osebnostnih karakteristik, čeprav mu morda priznavajo, da je veliko naredil. Razširjeno prepričanje je, da je bil ekonomsko do začetka koronakrize še kar uspešen. Drugi mu očitajo, da je poskrbel za bogate Američane, za revnejše sloje pa naj ne bi naredil veliko.

Zanimiva se mi je zdela diskusija med dvema dolgoletnima članoma demokratske stranke. Mlajši je izjavil, da bo kljub vsemu glasoval za trenutnega predsednika, ker je zanj omejevanje splava, ki jo zagovarja, najpomembnejša vrednota, in je svojega prijatelja navduševal, naj tudi on podpre sedanjega predsednika. Američani so precej verni in skoraj vse verske skupnosti so opozarjale na nesprejemljivost politike, ki podpira umetni splav. Še na sam dan volitev so bile organizirane molitve in post v namen ustreznega odločanja volivcev.

Na družbenem področju je od zadnjih predsedniških volitev prišlo do znatnega zasuka. Demokratska stranka, ki je bila tradicionalno na strani delavcev, družin in revnejših slojev, je zapustila svojo bazo in se nagnila na stran bogatašev, ki so izdatno finančno podprli volitve. Bogati igralci, športniki, glasbeniki in poslovneži, celo Wall street se je povezal z demokrati in je zapustil republikance, ker čutijo, da trenutni predsednik ogroža njihove interese.

Volitve bodo pokazale, ali je v očeh Američanov Amerika res velika, kar trdi Donald Trump

Predsednik Donald Trump je v predvolilni kampanji nagovarjal običajne državljane. Znižal je davke, uvedel politike za izbiro izobraževanja, finančno podprl tradicionalne univerze, na katere se vpisujejo večinoma temnopolti, izvedel skupaj z demokratsko in republikansko stranko reformo kriminalne zakonodaje, odprl cone priložnosti za temnopolte in dvignil zaposlenost. Koronakriza je te dosežke skoraj izbrisala, je pa bruto domači produkt zadnjega trimesečja dosegel 33-odstotno rast, vendar je vprašljivo, ali bodo ti dosežki dovolj za volilno zmago.

Na mednarodnem področju predsedniku očitajo, da je celo prijatelje spremenil v nasprotnike, zlasti Evropsko unijo. Sicer mu nekateri priznavajo, da je bistveno sodeloval pri uničenju ISIS. Predsednik Trump je omejil nuklearno oborožitev Irana in izvoz iranskega islama, je pa popustil Putinu, Erdoganu in pustil na cedilu Kurde. Napovedani vojaški umik iz Iraka in Afganistana se odmika. Začetno navdušenje nad mednarodno politiko do Severne Koreje je uplahnilo. Odnosi so zastali na mrtvi točki, prav tako veliko bolj pomembni odnosi s Kitajsko. Sami si ustvarite sliko, ali bo lahko nekdo, ki je v politiko vstopil skozi stranska vrata, ostal predsednik še drugi mandat ali pa se bo moral tako kot kar nekaj predsednikov pred njim umakniti po prvem mandatu. Kot kaže, pa washingtonsko politično močvirje še naprej raste, nikakor da bi bilo osušeno.

Sicer pa mednarodna politika povprečnega ameriškega volivca ne zanima. Upravičeno ga zanima le, ali bo dobil višjo plačo, plačuje manj davkov in ima delovano mesto. Bodočnost bo pokazala, ali je to troje prevladalo nad karakternimi lastnostmi predsednika.  Videli bomo, ali je v očeh Američanov Amerika res velika. Spet!? Morda pa tudi ne.

14 KOMENTARJI

  1. V Wisconsinu je tudi konzervativna Fox TV presodila, da gre zmaga Bidnu, v Michiganu je Biden prisel do vodstva za vec kot 30.000 glasov pri 99 procentih prestetih glasovnic. Trumpu potem niti zmage v Georgii, S.Karolini in Pensylvannii ne bojo dovolj. Trumpu se poti do zmage hudo zozujejo. Ne verjamem, da bi pred sodiscem lahko dokazal tak obseg morebitnih nepravilnosti, da bi zmago prisodilo njemu.

    Vsekakor se je Trump pokazal kot velik borec. Sam proti ameriskim elitam od Hollywooda prek San Francisca ( Facebook, twitter, google) do Wall Streeta, z vsemi vzvodi vpliva in denarja. Priviligiranim, moralno razpuscenim elitam. Lahko bi jim pripadal, pa se je raje obrnil na drugo Ameriko. Pridno, bogabojeco, druzinsko, domoljubno. Brez privilegijev. Ljudi, ki so to drzavo v potu obraza dejansko zgradili. Trump si zasluzi priznanje in simpatijo ze za ta pogum in zdravo moralno presojo.

  2. Amerika se družbeno razvija. Ne glede ali bo ostal Tramp Ali Biden, sta oba zastopnika kapitala. Nakazuje se tretja stranka “Ulice#, ki pa se je bo polastil prav tako kapital. Tam drugače ne gre in v bistvu tudi v Evropski zvezi ne.

    Nas mora bolj zanimati ali skrbeti zastali razvoj Evropske zveze.Problem pri nas je, da še nimamo zvezne policije, zvezne vojske in zveznega predsednika države kot ZDA. Tudi Ruska federacija bi že razpadala in Kitajska prav tako…
    EZ postaja neučinkovita in še bolj razdeljena ter dolgoročno plenn tretje sile ali pa terorizma in notranjih državljanskih ideološkio/kapitalskih vojn, če se takoj ne odloči postati neke vrste zvezna država “suverenih nacij”.
    Če razpade, bo to pomenilo zopet vojne med sosednjimi državami za neporavnane račune pzemelji in teritorialno/kapotalskih apetitov. Majhne državebodo preplavile večje in uveljavile grobe kapitalske “poti razvoja”- interesnega prostora. Ta razdeljenost pa bo izpostavljena Kitajskim ali Ruskim strateškim apetitom oz. nuji zasesti prazen prostor, da ga ne bo drugi. Zgodovinsko dokazano-logično. Mi smo med okupacijo s strani Rusov ali Nemcev, na daljavo kitajskega kapitala in vojaške moči. Druga varianta je povezava z ZDA v nek državni dualizem in tukaj že imamo NATO povzavo. Treba se bo odločati hitro, ker smo v veliki zamudi in terorizem in druge bolezni časa že pritiskajo in uničujejo. Slovenija je znotraj teh mlinov in rabi predvsem dobro diplomacijo, notranjo trdost in vojsko v povezavi z zunanjo silo. Tu pa je sedaj pri roki NATO in ZDA,
    ZDA ne bo nihče zamajal, ker imajo zvezno vojsko in policijo. To sem hotel povedati kot izhodišče za EZ!
    Pamet v roke Bruselj!!! oin to zelo hitro nadoknaditi zastali razvoj za vsaj 20 let!

    • Ni cisto tako glede Amerike. Prav Trump je dokazal prevelik ego in samovoljo, da bi dopustil drugim, tudi kapitalu, da ga upravljajo. Pri Bidnu je polozaj drug in je vec kot mozno, da mu bojo lobiji in interesne skupine izrazito diktirale agendo. Protiutez bo sicer v senatu, kjer demokratom kljub drugacnim napovedim ni uspelo osvojiti vecine, niti niso povecali, ampak so skrcili vecino v kongresu. Kam gre demokratska stranka pa kaze med drugim to, da so v senat izvolili transeksualko in v kongres ras(istic)no radikalko iz BlackLivesMatter.

      Napovedujem, da google v prihodnje ne bo poznal 70, ampak 140 razlicnih spolov, da bojo ponekod legalizirali poroke cloveka z domaco zivaljo in poleg neomejenih splavov tudi detomore. Na pohodu bo legalizacija narkomanije. Policistom bojo pa vzeli volilno pravico in pendreke in njihova sluzbena dolznost bo poklekanje pred vsakim nebelim mimoidocim.

      • IF,
        uf, ko pridejo gor taki nasilneži, ne bodo vzeli policistom veljave, ampak jim jo bodo še povečali, ker bodo uvedli demokracijo prikrite diktature, kar ni nič neznanega! Vsaka stranka ima svoj tokokrog kapitala in tudi tramp je dl njega, ni čisto sam, se je pa na nasprotni strani zbralo očitno več razpoložljivega kapitala. Tram vendar ni mogel dati na kocko svojega premoženja, da bi nadoknadil majko, kar je vedel.
        Pa še korona iz Kitajske je levičarjem na pohodu preprečila njegovo gladko zmago, s pomočjo pred tem odloičnih gospodarskih rezultatov. No, saj to že vrabci čivkajo pa ni nič hudega, če še kakšen tič ponovi za njimi, ha, ha!

        • No, v senatu republikanci seveda nimajo večine. Pa tudi demokrati ne. Georgia
          bo po vsej verjetnosti za oba senatorska sedeža imela drugi krog volitev.
          Da pa republikanski senatorji dobivajo več glasov kot trump kaže le na to, da glasujejo po svoji pameti. Trumpa ne marajo vsi republikanci. Senatu pa se za to ne nameravajo odpovedati.

  3. RTV non stop kritizira Janšev tvit Trampu o čestitki o obetajoči zmagi, sama pa dva dni zavaja javnost, ko h glasovom Bidna prišteje tiste iz Arizone,kjer štetje glasovnic še ni končano.

    Rtv s tem ponovno potrjuje, da poroča lažne informacije in da je pristranska.

    • Tudi konzervativna Fox Arizono ze 2 dni steje k Bidnu. Zanimivo, bolj leva CNN pa se ne. Vecina glasov, oddanih po posti, ki se se stejejo, gre v vecini drzav Bidnu. Zanimivo, v Arizoni pa zaenkrat predvsem k Trumpu v razmeju 3:2. Zato je mozno, da bi v Arizoni Trump se prehitel Bidna. V Nevadi pa malo verjetno.

      V treh drzavah Trump vodi, a se mu v prestevanju glasov po posti prednost hitro topi. Predvidevam, da ga v S.Karolini Biden ne bo ujel. Vec kot mozno pa, da ga prehiti v Pensylvannii in Georgii, v kateri je ostalo razlike le se nekaj tisoc glasovnic. Pa je bila prej razlika v Trumpov prid skoraj 10 procentov v obeh, podobno kot v Michiganu. Verjetno bo Trump izgubil obe pomembni drzavi ( Georgia ze dolgo ni podprla demokratskega kandidata) in bo Biden na koncu na okoli 300 elektorskih glasovih ( potrebuje jih 270).

      Mislim, da je zdaj edina realna Trumpova sansa, da pred sodisci dokaze velike nepravilnosti, ne posamezne primere. Nepravilnosti v tisocih.

      • Bolj je Trumpova realna šansa, da začne pakirati kovčke. In pred tem seveda še pomilosti par prijateljev.
        Nabijanje o volilnih goljufijah stoji žal na trhlih nogah. V ZDA imajo možnost glasovanja po pošti v veljavi že kar nekaj časa in do sedaj ni bilo zaznanih bistvenih napak in goljufij. In prav gotovo je sistem preverjanja dovolj robusten, da mu gre zaupati.
        Leta 2016 je tako glasovalo 33 milijonov američanov. Letos pa je ta številka pač zaradi corone poskočila na preko 80 milijonov (zahtevkov za glasovanje po pošti).
        K predčasnemu in poštnemu glasovanju so nagovarjali predvsem demokrati, ki se za razliko od Trumpa bolj zavedajo resnosti epidemije. Zato tudi štetje tovrstnih glasovnic tehtnico počasi nagiba na stran Bidena. In glasovnice bodo po vseh zveznih državah šteli še kar nekaj časa. Prispeti morajo še vse glasovnice poslane od volilcev širom sveta, predvsem vojske. Zato imajo vzakonjeno, da se elektorski kolegiji po zveznih državah zberejo šele v decembru.

        • Glasovnice, oddane po 3-novembru ne bi smele steti. Ocitki so na ta racun. Nadaljni o nad 100 odstotni volilni udelezbi na stevilnih voliscih. O mnozicnih “glasovanjih” ze davno pokojnih ljudi. Videli smo posnetek temnopoltega clana volilne komisije, ki nekatere glasovnice zmecka in na hitro vrze v smeti. Itditd. To je treba sodno razcistiti. Trump ima vso pravico do tega.

          Je pa na splosno nesolidno, da se glasovnice po posti stejejo na koncu. To je skusnjava za zlorabe. In taksno stetje se izvaja v okoljih, ki jih obvladujejo denokrati. Zakaj?

          • Glasovnice oddane po 3. novembru seveda ne štejejo. Lahko pa prispejo po 3. novembru.
            Raznorazne “zlorabe” seveda objavljajo na družabnih omrežjih pristaši trumpa. Vse resne namige o nepravilnostih pa so ustrezno pojasnili za to odgvorni na voliščih. Je pa potrebno te informacije poiskati.
            Kaj si videl na posnetku je pač bolj stvar tvoje interpretacije.
            Na vseh voliščih in prostorih kjer se prešteva glasovnice so prisotni predstavniki obeh polov. Kot delavci in kot opazovalci.
            Povsod po svetu kjer je dovoljeno predčasno in poštno glasovanje se le te prešteva po končanem glasovanju (na dan volitev). Tudi pri nas.
            Če bi se vedelo predčasno bi to lahko res vplivalo na glasovanje na volilni dan.
            Presenetil pa je danes DMZ, ki je vehemento brez argumentov prijavil da pri poštnem glasovanju prihaja do prevar. Kot primer je omenil Francijo ki je tovrstno glasovanje ukinila 1975. Seveda pa ni omenil, da so ga letos zaradi epidemije spet uvedli. Tudi ni omenjal Nemčije ali Švice kjer je tovrstno glasovanje zelo razširjeno.