Pismo bralke: Zakaj je pomembno, da sem proti

4
Foto: Facebook.
Foto: Facebook.

Zakaj je pomembno, da sem proti kot OSEBA, kot ŽENA, kot MATI, kot UČITELJICA, kot DRŽAVLJANKA

20. 12. 2015 bomo Slovenci z referendumom o noveli zakona o družinski zvezi postavljeni pred prelomno preizkušnjo: ali bomo potrdili zavezanost naravnim zakonom in vrednotam ali pa bomo krenili na pot eksperimentiranja, in to le zato, da bi se v očeh slovenske družbene elite smeli priključiti »naprednim« in (vrednot) osvobojenih narodov. Kam bo peljal čolnič naše Slovenije, bo odvisno od odločitve vsakega izmed nas. Tudi tistih, ki ne bodo šli na referendum! Prihodnost mojih otrok, morebitnih vnukov in pravnukov se mi zdi še kako pomembna. Zato je ne želim prepustiti peščici tistih, ki smisel zemeljskega življenja iščejo v vdajanju egoističnim željam in ki v pohlepu po nadvladi zahtevajo, da se jim vsi uklonimo. V nadaljevanju vam zato želim predstaviti svoje razloge, zakaj se mi zdi pomembno, da o tej naši usodi odločam tudi sama in zakaj bom glasovala PROTI.

Proti bom glasovala kot OSEBA, kot JAZ. Novi zakon jemlje spoštovanje ter hvaležnost mojemu očetu in moji mami, mojim prednikom. Brez njih in njihove odločitve za moje življenje mene ne bi bilo.

Proti bom glasovala kot ŽENA. Z novim družinskim zakonikom je kršena moja pravica, da sem žena, saj novi zakon jemlje zakonsko zvezo žene in moža. Za zakon sem se odločila svobodno in zavestno. In ker je zakon moja poklicanost, želim še naprej tudi v javnosti obstajati žena in ne oseba 1 ali oseba 2. Kot žena bom glasova proti tudi zato, ker novi zakon ne spoštuje narave: novo bitje je kot dar poklicano v življenje preko ljubezni moža in žene, nikakor pa ne more nastati iz dveh žena ali dveh mož, četudi se ta dva posameznika nadvse ljubita.

Proti bom glasovala tudi in predvsem kot MATI. Najprej iz ljubezni do svojih otrok: kot mati želim za svoje otroke le najboljše. A se ravno pri zagotavljanju najboljšega zanje dostikrat srečujem s svojo naravo in omejitvami.

Podpora in pomoč moža pri vzgoji otrok je tako zame kot za najine otroke neprecenljiva in nenadomestljiva, novi zakon pa jemlje edinstveni pomen vlogi očeta in matere za celostni otrokov razvoj s tem ko pravi, da je za otroka vseeno, ali vzgajata otroka dve osebi istega ali različnega spola. Kot mati sem proti tudi zato, ker ne želim, da bi bili moji otroci že od vrtca naprej deležni programov, ki uvajajo ideologijo spola – to žal velja tudi za zasebne vrtce in šole. Otrok se tekom odraščanja že tako ali tako sooča z veliko vprašanji in dvomi o lastni vrednosti. Izbiranje spola in eksperimentiranje s spolno usmerjenostjo pa bi zagotovo zelo omajalo njegovo občutljivo identiteto ter sposobnost izpolnjenega življenja v odrasli dobi. Ker v zakonu ni predvidenega ugovora vesti, kot mati tudi ne bi mogla v času izvajanja tovrstnih vsebin otrok preprosto vzeti od pouka, saj bi bila za to kaznovana (v nekaterih državah s tovrstnim zakonikom staršem grozi zaporna kazen). Novi zakon jemlje pravico otroku, da bi poznal svoje prednike, saj ga v primeru nezgode staršev ne bodo mogli posvojiti njegovi stari starši. Kot mati ne morem pristati na trgovino z materinstvom. In nenazadnje bom na referendumu kot mati glasovala proti tudi zato, ker se ne bom smela v javnosti več imenovati mati, temveč starš 1 ali starš 2 (zagovorniki zakona kot naučeni papagaji ponavljajo, da to ni res, a prav to se je zgodilo že z letošnjim šolskim letom, ko so starši dobili obrazce za vpis svojih podatkov pod STARŠ 1 in STARŠ 2. Zanikanje očetovstva in materinstva v osnovnih šolah je sicer letos še lahko preprečilo posredovanje jeznih staršev, a z novim zakonom, jim ne bodo več prisluhnili!).

Na referendumu bom glasovala proti kot UČITELJICA. Ker mi je mar za vse učence, ki so mi zaupani, da jih učim resnico. Ker bom morala učencem zatajiti zakone narave. Ker bom morala zatajiti nenadomestljivo vlogo očeta in matere pri šolskem delu in otrokovi rasti v samostojnega in odgovornega državljana. Ker bom morala učencem promovirati vse druge tipe družinskega življenja, le tradicionalnega ne. Ker bom morala otroke seznanjati in jih nagovarjati, kako naj spreminjajo spol ter eksperimentirajo s svojo spolno usmerjenostjo. Ker jih bom morala zavajati, da smo si ne glede na spol enaki: čeprav je prav, da smo si moški in ženske med seboj enakovredni, pa je tudi prav, da živimo vsak svojo različno naravo ter se tako med seboj dopolnjujemo. Ker sporni zakon ne priznava ugovora vesti (to pomeni, da ne bi mogla odkloniti sodelovanja pri aktivnostih, ki so proti mojemu prepričanju, saj bi v najboljšem primeru ostala „le“ brez službe).

In nenazadnje bo moj glas proti tudi glas DRŽAVLJANKE Republike Slovenije. Že v referendumski kampanji se nakazuje, da bo v primeru uveljavitve novega družinskega zakonika močno omejena moja svoboda delovanja ter svoboda govora, ker se z novo ideologijo ne strinjam. Naj naštejem samo nekaj najbolj odmevnih primerov: ker se ne strinjam z novim zakonikom (to, da si želim ureditve zakonov, ki bodo sprejemljivi za obe strani, zagovornikov novega zakonika tako ali tako ne zanima), sem nestrpna in homofobna; slikanje zaposlenih v mestni upravi Ljubljane v podporo referendumu, saj da so LGBT prijazna ustanova, pa z javnimi sredstvi v mavrično barvo osvetljen ljubljanski grad, pritiski na študente nekaterih fakultet, kako bodo na referendumu glasovali, utišanje s pesmijo še ene „homofobne“ debate, ki jo je v okviru knjižnega sejma pripravila založba Družina, neenake možnosti predstavitve argumentov za ali proti novemu zakoniku v mediju, ki ga moramo plačevati vsi (slišani so le prvi, drugi pa …).

Za svojo družino in za bodoče rodove si želim živeti in delati v državi, ki bo resnično spoštovala vse. Želim si državo, ki bo zmogla odprto prisluhniti vsem stranem, nato pa s pomočjo dialoga najti optimalne rešitve za vse, ne pa, da s pristranskostjo razdvojuje nas državljane in podpihuje sovraštvo. Želim si, da politiki ne bi izkoriščali manjšin za razbijanje tega, kar je temelj in pogoj za obstoj vsakega naroda – družine.

Toda vse prevečkrat imam občutek, da izvoljenim predstavnikom ljudstva preprosto ni mar za to. Bo vsaj nam državljanom končno postalo mar? Za naše otroke, vnuke? Za njihovo bodočnost gre!

Na referendum grem in glasovala bom PROTI. Vabim vas, da se mi pridružite.

Ana Pirc

4 KOMENTARJI

  1. Pravo vprašanje ob tem -in ob prihodnjih razvrednotenjih naših bistvenih prepričanj- se glasi:Ali smo in bomo zanje pripravljeni tudi trpeti in prenašati posledice ter morebitne krivice ali ne? Če ne,potem niso veliko vredna…

  2. Dost mam tega cirkusa! A ni škoda toliko denarja zaradi par stavkov! To poslušam vsak dan. Ko so v parlamentu zakon po hitrem postopku sprejemali, so paraktično vse stranke ugotavljale, da je kar dober. Razen … Tistih par spornih stavkov bi bilo treba opustiti in bi ne bilo niti cirkusa niti stroškov. Čeprav sem prepričan, da homoseksualni pari ne sodijo v zakon o družini. Mediji pa sporočajo le pol resnice, da volilce prepričuje o koristnosti tega zakona. Bog ne daj, da bi kdo res prebral zakon! Kaj pa če bi na primer v zakonu pisalo, da se lahko nekoga brez kazni ubije? Tudi to bi bil samo en stavek. Zaradi enega stavka pa ja ne bomo spreminjali zakona ali celo o njem glasovali na referendumu!
    Adijo pamet!
    Spet je kriv tisti, ki je sranje odkril, ne tisti, ki ga je naredil.

Comments are closed.