Pismo bralke: »Sram vas bodi, Slovenci!«

52
546
Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

… je eden najpogostejših stavkov, ki se je po nedeljskem referendumu pojavljal na Facebooku ob objavi rezultatov referenduma o ZZZDR. O tem, kdo komu govori, naj ga bo sram, je bilo že toliko povedanega, a dejstvo ostaja, da je dobršen del tistih #ZA dokazal svojo strpnost, naprednost, razsvetljenost, modernost in moralo, primerno letu 2015, s tem, da se je s svojim načinom govora med in po kampanji spustil na raven tistih primitivnih #PROTI, ki vseskozi veljamo za netolerantne in, uhuhu, hudobne! »Povejte, kdo je bil proti, da zbrišem 63% friendliste.« Ampak dobro, to je že cliché, nikomur več se ne da brati o tem in vsi smo krvavi pod kožo, vsakdo se lahko zmoti. Kdo smo vsi, da sodimo.

Te vrstice so namenjene predvsem zahvali. Če bi mi kdo v soboto rekel, da je biti član volilnega odbora »ful dobra izkušnja,« bi se mu smejala. Ampak surprise surprise, v nedeljo sem res bila del volilnega odbora in ja, da 7 ur sediš in se, ko ni volivcev, pogovarjaš s sočlanoma odbora o tem, kakšna megla je zunaj, res ni pretirana izkušnja. Zbudil si se pravzaprav takrat, ko je bilo treba iti od hiše do hiše k tistim, ki so prosili, naj jih volilni odbor obišče na domu, da oddajo svoj glas. Sam sebi se zdiš brezzvezen, ko vidiš starejše ljudi, ki se komaj premikajo, potrebujejo dve minuti, da ti odprejo vrata hiše, kaj šele, da bi jasno napisali svoje ime, ki se jim roka tako trese, da s težavo karkoli obkrožijo, pa jim začuda ni vseeno, ali volijo ali ne. Ob pogledu nanje mi je bilo takoj jasno, da jim ne preostane veliko več kot pet let življenja in da kakršenkoli rezultat bi že imel referendum, od njega sami ne bodo čutili prav nobenih posledic, ne dobrih ne slabih. Zakaj se potem sploh prijavijo na volitve, ki se jih, po pravici rečeno, bolj malo tičejo? Well, here’s the answer: ker se zavedajo, kaj lahko tako cinično oblikovan zakon prinese naslednjim generacijam, ker si ne želijo, da bi si država prek manjšine po svoje, po modi, po letnem času, po trenutni volji, po ceni bencina, /…/, definirala nekaj tako pomembnega, kot je institut družine. In če kdo ni imel pretirano lepega otroštva pred 85–90 leti, so bili to ravno ti starejši, ki so v nedeljo volili. In če kaj, je to veliko, plemenito in nesebično dejanje. Pa naj se vam še tako upira.

Na tem mestu bi se zato rada zahvalila vsem starejšim, ki ste glasovali bodisi na domačem naslovu bodisi ste si vzeli čas, da ste na to megleno in mrzlo nedeljo počasi, a vztrajno prišli do pripadajočega volišča in oddali svoj glas, kakršenkoli je že bil.

#Sram vas bodi pa vse vas mlade, ki ne glede na izid referenduma nosite posledice svojih odločitev, tiste #proti in tiste #za, samooklicane napredneže, ki še prve lekcije napredka v 21. stoletju niste razumeli: demokracije, temelja današnjega soodločanja državljanov in tako propagiranih človekovih pravic. Ali je slučajno kak politični sistem danes bolj cool in bolj 2015 kot demokracija? Socializem à la ZL? So 1970’s. Očitno ste tako napredni, da se še do volišč niste odpeljali, kaj šele, da bi šli bolni, z vsemi možnimi sklepnimi bolečinami, parkinsonovo boleznijo, s palico, ki vam sploh dopušča hoditi, in v tem mrazu, da bi vsem nam, srednjeveškim ne-cool nazadnjakom #proti, z obkroženo glasovnico zavpili, kako strašno veliko vas je #ZA. Ne štekate niti osnovne vrednosti demokracije, za katero so se vaši lastni starši borili pred 25 leti, pa bi radi z iPhona pridigali o tem, kaj je napredno in kaj spodobno leta 2015, kaj normalno in kako nekateri ne razumemo zakonov narave in morale?

»No pasarán

Dixi.

Sana Rudež

52 KOMENTARJI

    • Iiiiii, le kdo?

      Država. S pomočjo velikega kapitala zaplenjenega delavcem in podjetjem plačuje državne medije, državne politkomisarje (uradno NVO, neuradno “mirovni” revolucionarni inštitut). Kultura pritiska na večino tesnobnih, zmedenih, izkoreninjenih staršev, učiteljev in otrok. Plevel se s svetlobno hitrostjo množi. Entropija . Zato smo bili res deležni čudeža, Božjega daru.

    • Al Fe,ali zvračaš krivdo na starše,ki so v veliki večini preimerov zaradi borbe za boljši standard,nekateri manj,nekateri bolj,popustili v vzgojnih prijemih.To je le eden od vzrokov,kajti že sami,ne da niso imeli prave vzgoje od svojih staršev,so podlegli indoktrinaciji,ki se pospešeno izvaja že od leta 1945 naprej,kar je največji vzrok za razpad družbe v moralnem in materialnem smislu!Vsakdo,ki je kljub vsem težavam in šikaniranju le vztrajal v zdravi in pošteni vzgoji,je uspel v svoji družini ohraniti ravnovesje med dobrim in zlom in kar nekaj je takih!Za ohranjanje osnovnih kvalitet vzgoje je predvsem pomembno to,da se ne glede na ideološko pripadnost,človek zaveda osnovnih pravil življenskih modrosti in izkušenj,ki jih
      mora spoštovati,čeprav je v tem procesu ogromno deviacij,ki jih ljudje
      hote,ali nehote ignoriramo zaradi nastalega kaotičnega stanja v družbi.Vzrok za to
      je boj za obstanek,ki človeka zlahka zapelje na stranpota,posledice se najpreje
      pokažejo v družini,ki spričo vsega hudega izgubi orientacijo in spontano podleže večini,ki jo obvladujejo mediji,ki so vedno na strani tistega,ki jim reže kruh.
      Globalizacija je naredila svoje,elektronski mediji ne izbirajo žrtev,čeprav si brez njih težko zamišljaš napredek,vendar je pred kratkim eden od psihologov rekel,da bi morali starši,če že ne otroci in mladina,vedeti kje se računalnik ugasne!
      Dandanašnji mladino večinoma vzgaja ulica in mediji,starši pa se pulijo
      za zaslužek,kar jim država,ki je največji krivec za kaos na vseh področjih,ne omogoča z mizernimi plačami in pokojninami!Dlje ko bo trajala agonija,slabši bodo medsebojni odnosi! Povsem svoj problem je šolstvo,kjer se “tovariši in tovarišice” grebejo za višje plače,pridobljeno znanje v šoli pa je vedno nižje!
      Kako daleč smo zabredli dokazuje tudi stavka policistov,ki v urejeni državi niti
      slučajno ni mogoča,samo še vojska naj se loti enekega podviga in kaj se lahko zgodi potem,lahko samo ugibamo!

      • Državno šolstvo je popolnoma neučinkovito. V vsem. Tudi v indoktrinacije. Večina učiteljev se socialistično komolči za ure, fevde in plače.

        Včeraj sem bil na Družinskem obisku pri sestrični pediatrinji. Njen mož je direktor nabave. Dobro se razumemo. Le na polju politike sta onadva večina. Najin ded je bil 1945 (bil je brez orožja) na dan sv. Jožefa iz zasede ubit kot domobranec.

        Oba sta iz zelo katoliš družin. Njuna starša fanatično podpirata Janšo, ki “nas bo edini rešil”. Tako kot sem šel jaz kontra svojemu očetu komunistu, tako onadva gresta vse kontra svojim staršem. Janša in SDS jim gresta zelo na živce, pa niti ne vesta zakaj. Ne tako kot jaz, ki ga ne sovražim in znam utemeljevati zakaj je JJ skrajno škodljiv za desnico. Jaz še vedno podpiram desnico, volim najbolj desno stranko na “desnici” in opozarjam na ateistično, socialistično malikovanje na “desnici”. Onadva pa volita “levicarje”, zagovarjata državna podjetja, KOLHOZno zdravstvo (kot if) in KOLHOZno šolstvo.

        Meni je to infantilno. Eno so infantilni pridni otroci, ki v dobi “odraslosti” delajo isto kot starši. Druga skrajnost so uporniški infantilni otroci, ki vse starševske odločitve negirajo. Tak sem bil jaz do 25 leta. Potem pa mora odrasel človek najti svoj smisel in utemeljevati, sidrati, prevpraševati svoje vrednote.

        • Pa kaj je s tabo, da mi očitaš, da naj bi jaz zagovarjal “kolhozno zdravstvo”?! Kje, kdaj? In kako me lahko primerjaš z ljudmi iz katoliških družin, ki volijo levičarje, ne da bi znali razložiti zakaj, razen da se inatijo svojim staršem?! Mogoče čisto oportunistično, zaradi stolčkov in karier. Nisem jaz kriv za ta dva, tvoja sorodnika sta, ti si odgovoren zanju!

          • Primerjam te z njo, ker noče v zdravstvu nobenih reform. Tako kot ti ne. Oba vidita edini problem (kot večina zdravstvenih birokratov) v prenizka plačah. Ti se vedno zgražaš ko določeni zdravniki pokažejo na mafijsko birokratsko organizacijo našega zdravstva skozi usta pisunov na Portal plus.
            Tudi z Ihanom se nisi nikoli strinjal.
            Ne Primerjam te z vsem, ker te ne poznam. Praviš, da si katolik, a hkrati kot birokrat v zdravstvu na vse pretege braniš ne tržno, mafijsko birokratsko – monopolno KOLHOZNO ZDRAVSTVO.

        • Pavel,
          domnevam, da sta opisana žlahtnika javna uslužbenca – to bi pojasnilo marsikaj v zvezi z njunim “neutemeljenim” političnim prepričanjem.

          Med mojimi znanci so namreč tisti, zaposleni v javnem šolstvu in zdravstvu ter javni upravi, najzvestejši podporniki vseh derivatov slovenske levice: od SD in propadle LDS preko Zares in PS vse do SMC in celo ZL.
          Njihovi politični izbiri v veliki meri botruje strah pred izgubo zaposlitvenih privilegijev, za katere se vsekakor zavedajo, da jih imajo v primerjavi z zaposlenimi v privatnem sektorju in v gospodarstvu.
          To je ta “socializem v glavah”, ki ga vi, Pavel, še predobro prepoznavate 😉

          V pogovoru s temi ljudmi je med vrsticami vedno moč razbrati strah, da bi kdorkoli drug, razen levih strank na oblasti, priprl pipice ali ukinil marsikatero delovno mesto v javnem sektorju. Ohranjati status quo kolikor dolgo se da, je vodilo njihove politične izbire. Vaša žlahtnika tako pri sebi bržkone zelo dobro vesta, zakaj se “politično” oklepata levice, le da tega nočeta glasno razlagati 🙂

          Katoliška vzgoja gor ali dol: prav za “katoliško” vzgojene volivce, ki jim ‘gresta Janša in SDS zelo na živce, pa niti ne vedo, zakaj’, je ob zadnjih volitvah levica nastavila limanice z nadpoštenim konvertitom v katolištvo kot vabo 😀

          • Ona kot pediatrinja je, saj nima kaj v Sloveniji. Zamenjala je 7 delovnih mest po raznih klinikah, pediatriji, zdravstvenih domovih.

            On je iz trdne kmetije, zelo podjeten. Sočasno sva gradila hiše. Delal je v samih privat podjetjih. Zamenjal kar nekaj služb, zelo ga cenim. Je tih, ne govori o svojem političnem prepričanju, le v gospodarstvu ga moti vedno hujša konkurenca in vedno slabši odnosi v podjetju.

            Njo pa zelo motijo koncesionarji. Z njimi ima same slabe izkušnje. In vse liberalne reforme.

  1. Zelo duhovito napisano. Spodaj bi rabili še legendo izrazov:
    “no passaran” iz komunistične španske revolucije.
    “dixi” in še kaj.

  2. V Financah se že norca delajo iz pohlepa Primca, ki nosi na karikaturi majico: ZA OBLAST GRE. S tem je diskreditira glas večine PROTI, ki smo glasovali navkljub Primcu.

    Vesel sem bil civilne družbe Spoštovanje različnosti, ki se je kampanje lotila bolj spoštljivo, bolj razumno. Bila je alternativa Zevnikovi in Primcu, ki sta kampanjo vsaj na začetku peljala kot naša večinska politika. In ta 25letna gnojnica je najbolj ogrožala rezultat referenduma.

      • Naj se iz Financ kdo norčuje. V času referenduma so po obliki igrali vsaj tako bedno igro kot Primc, vsebinsko pa še slabšo. #brezrazuma & #brezčasti

        A za duhovitost potrebuješ svobodne, ustvarjalne ljudi. Birokrati in vojaki kolektiva ne znajo biti duhoviti, zgolj sovražni in ubogljivi.

        • Jezus se, vsaj kolikor nam o njem povejo evangelisti, ni norca bril iz ljudi. Mogoče tudi od tod izvira slabši talent za satiro kristjanov.

          Mislim pa, da se na splošno konservativni del ljudi manj norčuje in šali, vsaj kar se politiek tiče in ima tudi manj fantazije pri postavljanju novih hipotez, teorij. Razmišlja pa v povprečju bolj razumno, logično, razsodno od naprednjakov.

          • Slabši talent za satiro? Napram komu? Smisla za humor predvsem nimajo ateisti.
            Saj humor ne pomeni norčevanja razen pri nas.
            Oblast pa ne pozna humorja.

            Ko smo že pri humorju, na Foxu gledam Last man standing, odlična humoristična nadaljevanka. Najboljši humor v zadnjih vsaj desetih letih. Raje dvajsetih. Edini humor, morda.
            Z razraščanjem ateizma je humor prva žrtev!

          • Humor je znak duhovitosti, polnosti duha, ne navezanosti na malike. Preberi kaj o krščanskem veselju, pa o svetniku humorja sv. FILIPU NERIJU.

            Komunisti in konzervativci (farizeji) nimajo smisla za humor, zgolj za zadrgnjenost. Isto mafijci in birokrati.

            V psihoterapiji je humor znak duševnega zdravja, pomanjkanje humorja pa znak duševnih motenj in bolezni, osebnostnih motenj.

            Seveda bodo psihopati smešili (mučenje, izživljanje ni humor) samo druge ljudi. Normalen človek pa sebe in nas, ljudi.

        • Kdor vidi v nastopu Primca kako bedno igro, je ali naiven (naseda nekaterim “nakladalcem”) ali pa pokvarjen. Tako tolerantnega, kultiviranega človeka, kot je Primc, težko srečaš.

    • Skala, ne samo kamen, se mi je odvalila od srca ob pojavu KONČNO!!!!! civilne iniciative Spoštovanje različnosti. HVALA VAM!!!!! Končno smo se lahko precej bolj stvarno in konkretno pogovarjali z nestrinjajočimi se o bistvenih stvareh referendumskga vprašanja… Prej smo morali non-stop opravičevati kar nekaj besed in trditev, primerjav… sicer silno delovne naveze Primc – Zevnik.

  3. Tu zadaj je bila psihološka vojna.
    Ljudje nad 60 let so večinsko avtoritarno vzgojeni. To pomeni, da so navajeni trdo delati, biti ustrežljivi avtoriteti. Posledično s seboj niso nikoli zadovoljni. Veš čas trpijo za PRETIRANIMI občutki krivde in kar je res grozno za odrasle : SRAM (ki je čustvo, ki deluje v smeri IZNIČENJA samega sebe, in je običajno pri malih otrocih, katere morajo starši naučiti, da sram transformirajo v koristno in učinkovito KRIVDO.

    Na drugi strani je bila permisivno “vzgojena” mularija. Posledično so narcisoidni, psihopatski, razvajeni: brez sramu, brez krivde, brez občutka krivde, ki znajo brezvestno manipulirati s čustvi drugih, jih izrabljati, zlorabljati. Isto kar narkomani delajo s so ljudmi.

    Vmes med 30 in 60 je naša generacija, ki se zvezno spreminja od drugih k prvim. Izjeme so otroci trdnih staršev, ki niso podlegali modi in “znanosti” in “napredku” . Sploh, če so bili pristno osebno verni in ekonomsko svobodni (kmetje, obrtniki). Meščani (v resnici malomeščani: lumpenproletarci, ki se obupno trudijo biti nekaj več od uravnilovke lumpenproletariata: birokrati, šefi, profesorji, doktorji, inženirji) so na strani skrajnežev: ZL, socialistov.

      • V Sloveniji ni meščanov. Tisti, ki se imajo za meščane (s statusom, glumljenjem) so samo malomeščanski lumpenproletarci.

        • meščàn in meščán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. prebivalec mesta: vsi meščani so se zbrali na ulicah / izvolili so ga za častnega meščana / nasprotja med delavci in meščani buržuji // pripadnik trgovskega, uradniškega sloja prebivalcev mesta: poročila se je z meščanom; premožni, ugledni meščani / ekspr. ne bodi tak meščan pretirano uglajen, redoljuben, občutljiv človek 2. v fevdalizmu prebivalec mesta, ki ima pravico sodelovati pri upravi mesta: sprejeli so ga med meščane; pravice meščanov; plemiči in meščani

          • Gospod nrk,
            zdi se, kot da sogovornika nočete razumeti. Kaj bi bilo, če znova preberete sogovornikove misli in pri tem upoštevate njegov pomen besede malomeščan:

            malomeščàn – slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek

        • Morda ni naslednjih: “meščani buržuji” po SSKJ.
          Ker imamo mesta, imamo meščane. Recimo Ljubljani kraj in ne mesto, pa bomo samo krajani kraja Ljubljana…Če pa želimo z besedo “meščan” žaliti in vse prebivalce mesta Ljubljana postaviti na isti imenovalec
          ” malomeščanski lumpenproletariat”, se pojavi trenje.

          • V eni sapi povedano: “Vesel sem bil civilne družbe Spoštovanje različnosti” in “tisti, ki se imajo za meščane (s statusom, glumljenjem) so samo malomeščanski lumpenproletarci.” Spoštovanje različnosti istega avtorja obeh zapisov….Škoda.

          • Sploh ni moj cilj žaljenje. Le pravi imenovanje, saj vsi vemo (če ne drugače pa nam dr. Justin Stanovnik) govori, da socialisti izkrivijo, posilijo JEZIK, POHABIJO BESEDE.

            V fevdalizem so mesta ustvarjali trgovci in obrtniki. Ne fevdalci in ne tlačani. Sčasoma je ubežni tlačan v mestih dobil svobodo.

            V kapitalizmu so meščani v mestih ustvarjali mesto, gospodarstvo, kulturo, industrijo, storitve, znanost, šolstvo, vse.

            V socializmu se novi razred skuša igrati meščane in novo elito. A nimajo duha ustvarjalnosti, znanja, gospodarjenja. Zgolj s kazanjem “pomembnosti”, kdo ima večji avto, jahto, vilo, kdo vsak mesec potuje v imenitne kraje, kdo je na tv, kdo je znan “intelektualec”, “kulturnik”, kdo nosi prestižne znamke.

            Manjka jim vest. Iz nje so oblikuje osebna in skupnostna morala. V socializmu je morala in kultura ista kot v kleti zapora. Banditi. Lumpenproletarci, negativna selekcija.

            Meščanstvo se stoletja gradi. Komunisti so ga v par mesecih pobili.

          • Malomeščan je danes vsak, ki skuša odločno pokazati, da ni ruralec. Ki prezira družbo, ker se ima za boljšega, a po drugi strani besno brani egalitarnost, pridobitve komunizma, uravnilovko, kolhozni sistem gospodarstva. Strašno prezira tradicijo in ruralce. Pa saj ni ruralcev, še manj meščanov.

            Socializem je družba lumpenproletarcev temelječa na zavisti in vzbujanje zavisti. Na preziru in sovraštvu gnile.

            Najlažje se vidi na vasi: kdo ima največji traktor, najboljši avto, najlepšo vilo, vrt, najbolj kičasto fasado, kdo je najbolj visoko prilezel na ministrstvu, kdo je desna roka župana, kdo veruje v hinduizem (“ne ti ruralci zahojeni ki hodijo k maši”) in potuje v Indijo… Obupno se trudijo, da bi bili boljši od vulgarnih lumpenproletarcev in prezirajo tradicionalne “ruralce”.

          • Gospod AlFe. Ponovno berem bolj natančno Pavlovo misel:” Meščani (v resnici malomeščani: lumpenproletarci, ki se obupno trudijo biti nekaj več od uravnilovke lumpenproletariata: birokrati, šefi, profesorji, doktorji, inženirji)”
            Velikokrat se strinjam s Pavlom in zato mi je žal nametanosti vseh ljudi v teh poklicih – tudi moj je med njimi in ga opravljam z vso predanostjo, daleč od socialistične uravnilovke – v koš malomeščanskega lumpenproletariata. Meni deluje vsaj neobjektivno, če ne že najstniško nezrelo.

          • pavlove generalizacije in kvalifikacije so seveda velika neumnost in kdor to ve, ni razloga, da bi si jih preveč k srcu jemal;
            pa naj gre za njegovo kvalificiranje ( vseh) meščanov kot “malomeščanskih lumpenproletarcev” ali 90% Slovencev kot socialistov ali njegovega poniževanja cele vrste poklicov, posebej, če gre za ljudi iz javnega sektorja.

            Ni razloga, da bi sprejeli, da so recimo podjetniki, obrtniki, trgovci, inženirji kaj boljšega od duhovnikov, zdravnikov, učiteljev, sodnikov ipd. Kot sploh ni razloga za zaničevanje kateregakoli poklica, tudi smetarja ali čistilke ne.

            In ne sekiraj se, če ti kdo dopoveduje, da nisi OK, če delaš v javnem sektorju. Ne vidim, zakaj bi bil učitelj ali zdravnik iz privatne ambulante a priori kaj boljši od tistega iz javne ustanove. Ali obratno.

            To je slepa ulica in čisti primitivizem, ki se ga nekateri na desnici grejo, ko spodbujajo gonjo proti zaposlenim v javnem sektorju. Z izjemo proti policistom, ti so jim všeč, saj jih branijo pred begunci in te bi plačali več kot 1200 evrov za srednješolsko policijsko izobrazbo. Kot da ne bi večina slovenskih izpuhtelih desetin milijard to evaporacijo storila v realnem sektorju in ne javnem.

            To je ambicija slovensko desnico narediti še bolj protiintelektualno, kot se kaže zdaj. Demos je bil pa intelektualno superioren glede na partijske sile. V tem je vredno graditi na tradiciji Demosa, ne v Črnčecovih žičnih ograjah in strahovih pred džamijo.

  4. Mislim, da je bil zmagovit glas tistih, ki mislijo s svojo glavo in jim ni vseeno. Saj so bili proti tudi nekateri z levega političnega pola.

    Zakaj mnogi, zlasti mladi, ne spadajo v to kategorijo, je vprašanje, ki kaže na stopnjo demokratičnosti družbe. Ti ljudje so rezultat vzgoje, kjer se ne spodbuja k ustvarjalnosti in samostojni skrbi zase. Kot kaže, načrtne takšne vzgoje.

  5. No ja, naslov članka ni posrečen za današnji domovinski praznik. Članek bi lahko bil zaradi tega objavljen jutri,

    • Ne. Danes bi lahko izšel članek kakega redkega normalnega Slovenca: Sram vas bodi Slovenci, ker večinsko podpirate zločinski socializem: podržavljenje gospodarstva, zdravstva, šolstva, medijev, Cerkve, družine..

      A kaj ko večine “zaslužnih” ni nikoli sram, niti se nikoli ne počuti kriva.

  6. Za danes pa bi moral biti članek o tem, da je precej Slovencev, ki so lahko v ponos svoje domovine in skupnega dobrega!

    Za domovinski praznik bi morali objavljati dobre zglede za našo skupno prihodnost.

  7. Mladi so pod izjemnim pritiskom šolstva, države. Upognjenega razuma so bili ZA, vendar toliko zdravi in uporni, da niso šli glasovat.
    Nekaj sem se pa naučil: Cerkev največ doseže, ko se ne izpostavlja. Čas za pametno besedo je med mašo. Navzven pa se Cerkev ni izpostavljala in se zdi da je največ dosegla. Žal se največkrat ne izpostavlja tako, da nima nič proti, ampak kar pogoltne vse.
    Na primer, nekoč je bilo treba imeti dovoljenje za procesije in duhovniki so pridno prosili za dovoljenja, ki jih potem niso dobili. Kako bo suženj prosil za svobodo?!

    Tokrat se dobro izšlo. Zelo dobro. Cel svet komaj verjame kaj se je zgodilo v mali in neugledni Sloveniji, kjer politika ne pozna sramu.

    • Ja, na žalost je to uspeh socializma. Ni meščanov (zdravih liberalcev), Oman jasno pove v intervjuju na Siolu, da tudi kmetov)(gospodarjev) ni več, ampak proletarci.tudi katoličanov ni več, ampak malikovalci. Tudi duhovnikov ni več, ampak so socialistični uradniki. Tudi učiteljev že dolgo ni, ampak so birokrati.

      Stranka mira Cerarja je stranka “za pravice malomeščanskih birokratov”.

      Tudi Slovencev in domoljubov ni več: zgolj socialisti. Najbolj pomembno jim je kaj mi bo država še dala.

  8. Sam sem seveda zelo vesel rezultata referenduma. Žalosti me le nizka udeležba. Kristjani smo volili proti, pa tudi ljudje, ki to niso več. Ali v Sloveniji živi le še slaba tretjina kristjanov, čeprav se nas je še pred dvemi destletji na popisu izjasnilo dve tretjini za kristjane? Kako je bilo razkristjanjevanje po osamosvojitvi toliko uspešnejše kot v polstoletnem totalitarnem obdobju, čeprav sta res obe obdobji slovenske republike komunistični. Zakaj so pa lahko na primer Poljaki ali Hrvati ostali večinoma krščanski? Tragična je usoda ljudstva, katerega predniki so skozi stoletja gradili cerkvice na vsakem hribu, danes pa ignorirajo poziv Cerkve in svojih škofov ter kličejo dobrodošlice muslimanom, pred katerimi so se nekoč zatekali za zidove okrog teh cerkvic!

        • Resnica. Jo je tako težko sprejeti? Ta črnemu prav gotovo in je ta nesramnost in agresija, ki jo gospod Zdravko izkazuje, naravnost od njega?

          • Da, natanko od ta črnega je. Gospod Zdravko namenoma piše neresnico, po domače laže, ko govori o mojih namenih in s tem skuša prekriti resnico. Resnico!

        • Konflikt in spor pokažeta, da je vsaj še nekaj vere in srčnosti v ljudeh. Da so bojevniki in ne ubogljivi birokrati.

          Problem je tiho odpadanje ljudi. Ko ljudje že dolgo več globoko v sebi ne spoštujejo škofov, ker si mnogi ne zaslužijo tega, ker niso avtoritete. Niso gospodarji, ampak nastavljeni uradniki.
          O tem piše Cestnik in govori Rupnik in sedanji papež: da imamo v Evropi birokratsko (socialistično) cerkev.

          Prejšnji mesec je iz Cerkve uradno izstopil moj prijatelj. Kar me je pretreslo. Iz zelo katoliš in SDS familije. Oče je študiral za duhovnika, a se je na koncu poročil. Vseeno je postal diakon v naši prejšnji župniji. Njegov brat je bil z ženo 10 let v prejšnji zakonski skupini.

          Razlog: v cerkvi (z malo) je pedofilija sistemski problem: sistem ščitenja, sistem homoseksualnosti, sistem lobija, mafije. Tako mi je razlagal. “temu nočem več pripadati”.

          • Taki so največkrat poceni izgovori ljudi, ki odhajajo, ker imajo dejansko probleme z osebno vero ali tudi osebno moralo, skratka sami s sabo, pa si ne morejo kaj, da ne bi za svoje probleme okrivili druge.

            Milo rečeno ošabno je, ko tak človek svojo moralnost postavlja recimo nad moralnost papeža Frančiška. Če bi šel jutri za puščavnika, ne rečem. Pa stavim, da ne bo kar zlepa vzel v roke ne Svetega pisma, ne izmolil kakšne molitve. Med drugim za svojo zdravo pamet. Potem so pa zmeraj drugi krivi…

          • Gospod IF,
            zanimivo, da tistega, ki ne more več prenašati škofa, ker si je omislil preprogo za 60.000 €, razglašate za ošabnega, škofa pa ne …
            😉

          • Meni so predvsem zanimive gimnastične akrobacije, ko se nekdo čuti poklicanega, da “brani” nauk, “naše”, “svoje”, sveto katoliško cerkev, tradicijo.. Ne gre za eno preprogo, niti za nekaj10 milijonov vreden dvorec. Gre za “cesarja z novimi oblačili”. Gre za lumpenproletarca, ki se špila aristokrata in NEO-Fevdalca (tako kot se na “levici” norčujejo iz ljudi in denarja arogantni povzpetneži, nastavljeni in plemstvo iz rdeče aristokracije, “levice” novega razreda.

          • Tako poceni ne gre. Dečko je v redu. Kvalitetno živi. Njegova osebna vera ni ogrožena. Njegova žena sama hodi v našo Cerkev k bogoslužju. Ko se družimo, je prej plašen kot pa aroganten vse znalec. Res pa je, da mu ne vidim v srce.

  9. Odgovarjam gospodu nrk 29.12.2015 22:12

    Ni gospod Pavel edini, ki tako misli. Poglejva malo večjega moža, poglejva v pismo Vaclava Havla zadnjemu komunističnemu predsedniku Češkoslovaške, dr. Gustavu Husaku. Tako piše Havel:

    »Le redko se zgodi, da družbeni sistem ponudi tako na stežaj odprta vrata ljudem, ki so pripravljeni podpreti karkoli in kdajkoli, če jim le prinese kakšno korist; ljudem brez načel, hrbtenice, ki so v želji po oblasti in osebni obogatitvi, rojenim lakajem, pripravljenim na vsakršno ponižanje, in sposobnim kadarkoli žrtvovati svoje sosede in svojo čast za golo priložnost, da se spečajo s tistimi, ki imajo oblast.

    V tej luči ni presenetljivo, da tako številne javne in vplivne pozicije zasedajo, bolj kot kdajkoli poprej, notorični karieristi, oportunisti, šarlatani, ljudje dvomljivih dosežkov; na kratko: tipični kolaboranti, ljudje, ki imajo poseben dar prepričati se, da njihovo umazano delo na vsakem koraku služi reševanju nečesa ali pa vsaj preprečevanju, da bi jih zamenjali še slabši ljudje. Prav tako ni presenetljivo, da v takih okoliščinah cvete korupcija med javnimi uslužbenci vseh vrst, da so povsem odprto pripravljeni sprejemati podkupnine in se brezsramno obrniti tako, da to koristi njihovim zasebnim interesom, ki jih diktira pohlep …

    Število ljudi, ki iskreno verjamejo tisto, kar pravi uradna propaganda in ki zares podpirajo oblast, je manjše, kot kdajkoli poprej. A število hinavcev vztrajno narašča: do točke, ko je pravzaprav vsak državljan prisiljen postati to – namreč hinavec – tudi sam. Opazimo lahko, da nikogar več ne zanima, ali ljudje zares verjamejo tisto, kar govorijo, ali pa jim gre le za zasebne koristi.«
    (copy&paste iz spletne strani http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?id=120368)

    Torej sta vsaj še dva, ki podobno mislita. Da ne govorimo, kaj piše v Svetem pismu:
    Dosegla je, da so si vsi, mali in véliki, bogati in reveži, svobodni in sužnji, morali dati vtisniti na desnico ali na čelo žig. Nihče ni smel ne kupovati ne prodajati, samo tisti, ki je imel žig, se pravi ime zveri ali število njenega imena. (Raz 13, 16-17)

    Skratka, sedaj sem vam navedel kar nekaj oseb, ki podobno mislijo: mene, gospode Pavla, Vaclava, Mateja in pa khm … khm … Boga. Torej, če živite v teh krajih in kupujete ali prodajate, delate greh. Tako imenovani sistemski greh. Greh, ki ga vsili družbeni sistem, da lahko sploh preživite.

    Kruto, kajne? Če hočete, greva skozi vaše življenje in vam pokažem, kje podpirate zver 666.

    • “Skratka, sedaj sem vam navedel kar nekaj oseb, ki podobno mislijo: mene, gospode Pavla, Vaclava, Mateja in pa khm … khm … Boga. Torej, če živite v teh krajih in kupujete ali prodajate, delate greh. Tako imenovani sistemski greh. Greh, ki ga vsili družbeni sistem, da lahko sploh preživite.”

      Kruto, kajne? Če hočete, greva skozi vaše življenje in vam pokažem, kje podpirate zver 666.”

      Zrelo za resno Ignacijansko razlikovanje duhov. Kdo res ve, kaj misli Bog?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite