Pismo bralke: Odgovor kabinetu predsednice vlade

15
255

bratusekSpoštovani!

Hvala za vaš odgovor na moje pismo. Vendar pa mi v njem žal niste posredovali odgovorov na moja vprašanja, pobude in razmišljanja.

Iz vašega pisma lahko povzamem, da gledanje na družino (in posledično zakonodajo) spreminjate zaradi dejstva, da je danes vse več družin ne-klasičnih, torej brez očeta in mame. Kot sami navajate, ob pomoči statističnih podatkov, trenutno stanje na področju družinskega življenja ni rožnato. A prilagajanje zakonodaje zaradi teh dejstev se lahko izkaže (in se najverjetneje bo, če boste pri tem vztrajali) za zelo zgrešeno. Vsi starši pri vzgoji svojih otrok spoznavamo, da moramo otroku postavljati meje, ga vzgajati za to, kar menimo, da je najboljše zanj, mu včasih tudi kakšno stvar odreči … Ne prilagajamo svojih odločitev in mej otrokovim željam in razpoloženju, na čemer temelji nekoč tako zelo opevana permisivna vzgoja, za katero vemo, kam je pripeljala. Torej lahko rečem, da je pot, na kateri zakone sprejemamo oziroma prilagajamo gled na trenutno stanje, napačna; potrebno je prizadevati si za tisto, kar vemo, da je najboljše. In za otrokov razvoj je najboljše imeti mamo in očeta! To dejstvo je podprto z raziskavami, vas pa še enkrat prosim za pojasnilo, s čim je podprto vaše mišljenje, da je kakršnakoli oblika sobivanja odraslih in otrok enako dobra (celo boljša?) ob tradicionalne družine. (Naj spomnim, da pojem tradicionalna družina ne pomeni samo družine poročenih staršev, kjer je mama doma, oče pa v službi, ampak pomeni skupnost otrok in njegove mame ter očeta, ki sta bodisi poročena bodisi ne, ne glede na zaposlitveni status mame.)

Zavedam se, da nimajo vsi otroci te sreče, da bi imeli ob sebi očeta in mamo, ki bi ga v ljubezni (med seboj in do otroka) vzgajala in zanj skrbela. A je vendar to tisti ideal, ki ostaja in mora ostati! Kajti če ostanemo brez ideala, kateremu se želimo približati, smo hitro zadovoljni s čimer-koli-že; ali pa, kot v vašem primeru, začnemo cilj, h kateremu stremimo, prilagajati trenutnim željam.

Zato vas pozivam, da namesto, da prilagajate pogled na družino, ker je pač vse več razvez, vse manj rojstev, vse več zaposlenih žensk/mam, sprejemate zakone, ki bodo spodbujali ideal, vodili k njemu, ga omogočali… Začenši s skrbjo za bodoče zakonce – da bi bilo več trdnejših in trajnejših zvez; podporo (bodočim) staršem – da bi se lahko in lažje odločali za otroke; prijaznejšo politiko dela – da bi lahko vsak zaslužil in preskrbel družino; odpravo “pozitivne diskriminacije” navidez enostarševskih družin (ki so to le takrat, ko je potrebno uveljavljati otroški dodatek, plačilo vrtca…); pomoč zakoncem v stiski – marsikatera družina bi obstala skupaj, če bi le imeli možnost rešiti težave…

Omenjate štiri modele družinske politike, ne navajate pa, katerega oziroma kakšnega imamo v Sloveniji. Sodeč po zadnjih sprejetih ali načrtovanih zakonih imamo anti-družinskega/anti-natalističnega/anti-tradicionalnega. Saj se zdi, da se nagiba k temu, da družina ne bi bila tradicionalna (glej opis zgoraj), da ne bi rojevala otrok in da konec koncev sploh ne bi bila več družina, ampak (včasih kar naključna) skupnost odraslih in otrok.

Iz tabele, ki ste jo priložili (Tipi družin, popisi prebivalstva) je jasno razvidno, da je skupnosti očeta, mame in otrok(a) še vedno več kot polovica (leta 2011 50,6 %). Mar torej zaradi manjšine spreminjamo zakone oziroma zakone prilagajamo manjšini? Ter s tem spodbujamo drugačne oblike sobivanja staršev in otrok?

Ni mi jasno, kako bi lahko raznovrstnost družinskih oblik tradicionalno družinsko skupnost nadgrajevala, kot trdite. Saj je ta skupnost sama po sebi “popolna” – nudi tisto, kar otrok za svoj razvoj najbolj potrebuje – tako mamo kot očeta. In da – raznovrstnost oblik sobivanja odraslih in otrok podcenjuje in ogroža tradicionalno družino! Jemlje ji njeno mesto, ki ji pripada – mesto najboljšega življenjskega okolja za otroka; družine, kjer sta zaposlena oba starša, ostajajo brez otroškega dodatka, za vrtec plačujejo vse več, brezplačna šola že dolgo klesti družinski proračun, mame vse težje dobijo zaposlitev, zaradi več otrok (bodočih davkoplačevalcev!) bodo plačevale večji nepremičninski davek…

In še enkrat, kot že v prvem pismu, vas pozivam: če prilagajate trenutnemu stanju področje družinske politike, prilagodite tudi področje davkov (vključno s predvidenim davkom na nepremičnine, ki bo precej bolj kot marsikoga drugega prizadel številčnejše družine, ki potrebujejo večja stanovanja), področje lastnine (vključno s prihranki, ki jih skrbne družine dajejo na stran za prihodnost otrok, zaradi njih pa izgubljajo otroški dodatek, plačujejo več za vrtec), področje gradnje (priti do svojega stanovanja je za mlado družino skoraj misija nemogoče), področje sociale (vse več ljudi ne zmore živeti od svojega, pogosto neplačanega, dela)…

Modernost in naprednost družbe se ne kaže v nekritičnem sprejemanju vsega, kar prinese čas in (samo)volja ljudi, ampak v tehtnem razmisleku, kako lahko kot družba sploh obstanemo in živimo znotraj kulturno in narodnostno tako raznolikega področja, kot je Evropa! Zato, prosim, poskrbite malo bolj za tiste, ki omogočajo obstoj naši skupni Sloveniji; sprejmite ukrepe, s katerimi boste spodbujali in zaščitili družino “kot eno največjih vrednot in temeljno celico naše družbe”, namesto da to rušite!

Marija Burnik

15 KOMENTARJI

  1. Splošno znano in sprejemljivo je, da so otrokove koristi vodilo za oblikovanje družinske politike in zakonov.

    V korist otrok pa je nedvomno, da so zakonske oziroma partnerske zveze stabilne in trajne. Da ne bi otroci trpeli in doživljali gorje zaradi nesoglasij, sporov in razvez staršev, saj si želijo ob sebi oba starša, ki se imata rada in ki imata rada svoje otroke.

    Ali lahko obtoja vlada, ki zavestno deluje proti otrokom in povzroča gorje njim in njihovim staršem?!

    • Seveda so kvalitetnejše trajne zveze. Kar pa vam ne daje pravice meni vsiljevati nazaj zvezo z mojo bivšo ženo. Seveda si moja hčerka želi, da bi se imela čimbolj rada. In seveda sem si jaz podobno želel pobotati svoja starša. A poskušati narediti nekaj optimalnega na gnjilih temeljih je nesmiselno.

  2. Mednarodna Konvencija o otrokovih pravicah zavezuje države, da zagotavljajo otrokom pravico do družinskega življenja, pri čemer so vodilo otrokove koristi.

    Mednarodna Splošna deklaarcija o človekovih pravicah pa določa, da morajo države upoštevati, da je družina temeljna celica družbe, ki mora imeti vso potrebno varstvo.

    Ali si bo vlada privoščila kršitev navedenih mednarodnih pravnih aktov?!

    • Oh, saj je kršila že mnogo zakonov, aktov in tako dalje! Pa bo brez težav še te! Smo hodili v šole, kjer so imeli geslo: “Laž je nesmrtna duša komunizma!”
      😉

    • Slovenija krši in je kršila številne mednarodne zaveze med drugim tudi konvencije Združenih Narodov o združevanju družin. Po vojni v Bosni sem svojemu očetu napisal garantno pismo. Mama prav tako. A veleposlanik Republike Slovenije mu ni hotel izdati vize, “ker prihaja z nevarnega področja”. Razlog več za združitev družine. A ne?

  3. > potrebno je prizadevati si za tisto,
    > kar vemo, da je najboljše

    Optimalno je, če državljani ljubijo svoje voditelje. Si boste tudi vi bolj prizadevati, da vzljubite našo premierko? 😉

      • No, saj sem gospe Mariji Burnik svetoval prav to, da ne brani ohranjanja slabih zakonov. Naj ima toliko tolerance, da uvidi, da je zatečeno stanje slabo. Da veliko žensk živi z alkoholiki. Nasploh je veliko zakonov tako slabih, da jih nima smisla popravljati. Dolgoročno je meni osebno simpatično, da poudarja ustvarjanje razmer in vzgoje, ki bo krepila trdnost zakonov. A sedanje razmere so takšne, da je za številne otroke veliko bolje, da živijo v enostarševskih družinah kot v tistih, iz katerih so le-te razpadle. Ali nahitro vkup sklafanih novih, ki (prepričan sem, da se tega gospa avtorica prekleto zaveda) ne bi brez veliko vloženega truda bile nič boljše od razpadlih. Zato prosim ne na silo. Zatečeno stanje v številnih družinah (podobno kot v državi v celoti) ni rožnato. A nahitro se da le poslabšati. Edina smiselna hitra pot je razvoj višje stopnje zavesti in večjega razumevanja za soljudi. Tako kot jaz poskušam razumeti desne voditelje (tudi tiste, ki bodo končali v zaporu ali so tam že), tako bi bilo dobro, da se tudi avtorica bolj vživi v premierkino kožo in razmisli, kaj Alenka Bratušek lahko stori. Pozivati samo zato, da sam “izpadeš pameten” ni na posebno visokem duhovnem nivoju.

        • Predlog, ki ga je hotela sprejeti levica in je padel na referendumu, v ničemer ni izboljšal stanja, ampak je poslabšal. Edino, kar so hoteli, so hoteli podtakniti gejevske poroke in posvojitve.

          In ravno to gre pri tem spreminjanju zakonodaj. Država bi morala ščititi družine in prav je, da ljudje poskusijo rešiti razmerje – če ne gre, pač ne gre. Nima pa prav podpirati, da se takoj ob prvem sporu ločijo.

        • Ti pa predlagaš obupajte, priznajte slabo stanje, in obupajte.

          Kdor ni sposoben imeti ženo, tudi oče ne more biti. Otroci v takem primeru živijo kot napol sirote. Ja, veliki reveži so. Toda zato mi na misel ne pride pahniti te otroke pedrom v roke.

        • kar se družinske politike tiče je ideal mnogih rdečin tradicionalistov črnogorska tradicija. G.Džukanovič, neprestano komentiranje drugih samo zato, da si nekako v druščini pametnih, ni na posebej visokem intelektualnem nivoju.

  4. Ustvarjalen predlog, ki izboljšuje nivo vrednot v družbi, ni nekaj slabega, ne do vlade, zlasti pa ne do slovenske skupnosti.

  5. Igor, kdo pa pravi, da bi naj bila prepovedana razveza.

    Gre zgolj zato, da si mora država zaradi koristi otrok prizadevati, da je razvez čimmanj.

    • Seveda. A jaz zgornji tekst razumem kot pritisk na tiste, ki so v skušnjavi, da gredo narazen, naj tega ne storijo. Saj je najboljša oblika družine …

      In še eno vprašanje. Rdeči direktor je imel ženo, s katero sta preživela le vikende. Sicer je od jutra do večera bil v službi skupaj s tajnico, s katero sta bila intimna partnerja. Ali takšen direktor ogrožal duhovno oskrbo otrok v svoji vasi?

      Moje mnenje je, da ne. Otroci so imeli priložnost videti zglede funkcionalnih družin polnih ljubezni. In videti zgled obstoječe in legalne družine, ki so jo skupaj držale le še finančne posledice razpada. Kako so sami nato izbirali kot odrasli, jim je zaradi uvida v obe možnosti bilo kvečjemu lažje.

      Podobno je popoln nesmisel, da ima gospa težave z vzgojo svojih otrok, ker po slovenski TV vidijo, da ponekod živita dve ženski skupaj in se ljubita.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite