Pismo bralca: Vstajništvo s kratkim spominom

16

vstajnikiNaj za začetek  vstajnike  spomnim na vstajniško geslo: nismo pozabili –  »neposredne volitve, neposredna demokracija, ugrabitev referendumov, TEŠ6, svoboda medijev« in na mnoge stvari, ki  so izpuhtele  in izginile iz govorov in transparentov. Zdaj naj se izkaže, koliko je kdo pozabljiv in komu v resnici gre za nasprotovanje oženju demokracije v Sloveniji, koliko pa gre »pozabljivcem« le za volilno potegavščino, ki naj že utrjene strukture le še dodatno utrdi na oblasti. Moj spomin je malo daljši, zato ne morem molčati in se vračam na volilni sistem.

Sem proti Virantovi kozmetiki in podpiram kombiniran volilni sistem, s 44 volilnimi okraji in dvema glasovnicama eno za stranko, eno za poimenskega kandidata. V principu gre za dober in korekten predlog Mirana Mihelčiča v okviru ZDUS. Vendar se kot mnogokrat v detajlih skriva vrag. Novi predlog ohranja strankarski sistem, kar je povsem OK, z večinskim sistemom pa omogoča bistveno večjo personalizacijo volitev. Tudi to je OK. Imam pa sledeč pomislek:  v večinskem delu volitev sta nepotrebna dva kroga volitev, celo več, drugi krog je škodljiv.  Zakaj?  Zaradi slovenske  specifike in slovenskih anomalije, ki se ji reče mediji in ki Slovence delijo bolj kot vse drugo. Na volitvah pa vedno nastopijo kot zagovorniki, »svoje« politične opcije.  Dva kroga večinskih volitev bi to samo potencirala.

V dvokrožnem sistemu v drugem krogu bi se nedvomno močno izpostavila delitev na Levico in Desnico – z veliko začetnico, z enim krogom pa bistveno manj izrazito. Obenem bi se volivci v drugem krogu odločali tudi glede na rezultat prvega kroga iz proporcionalnega načina volitev, v katerem se volijo strankarske liste. Argument, da bi šele 2 krog  prinesel izkristalizirano sliko osebnosti kandidatov in bi odstranil ekstremiste, populiste in še koga, v  ospredje pa postavil boljše kandidate, pri nas ne drži. Kot v Sloveniji včasih ne držijo niti fizikalni zakoni in osnovno računstvo. Naj povzamem: moji ugovori do sicer dobrega predloga  so sledeči:

  1. averzija do strank je v SLO v zadnjih 4 letih zelo močno narasla. Izbor »neodvisnih kandidatov«  ni treba iskati z uvajanjem drugega kroga, ki podaljšuje kampanjo za dva tedna. Namen, da ljudje izbirajo ljudi, ne pa le politične stranke,  bi se s tem prej sfižil kot pa uresničil

  2. drugi krog bi bil pod neposrednim vtisom rezultatov prvega kroga, bi pa  prinesel ideološko polarizacijo volivcev glede na politične opcije, ki kandidata posredno – prikrito, ali odkrito podpirajo ali pa mu nasprotujejo,

  3. v drugi krog bi se vključile strankarske in medijske mašinerije

  4. še bolj bi se razvila politična korupcija, stranke bi na osnovi rezultatov prvega kroga videle v koga se splača »investirati« v koga ne, oziroma koga podpreti koga ne.

  1. en krog je cenejši (“argument”, da je demokracija strošek je zelo prisoten) pa še  udeležba v drugem krogu bi bila nedvomno manjša

  2.    samo z enim krogom bi bil neposredni izplen za stranke manjši, boljši pa z vidika namena, da izbiramo osebnost, ne stranko.

Teza, da bodo pri nas v drugem krogu v ospredju osebnostne lastnosti in bo prevladalo nestrankarstvo  je zelo naivna. Slovenska averzija do strank je ogromna, je pa v veliki meri umetno spodbujena in medijsko pogojena, zato je uveljavitev nestrankarskih kandidatov, kolikor je to sploh možna,  povsem dosegljiva  z enim krogom. Uvedba drugega kroga pa bi še ta minimum pokvarila. Ugotovitev, da ljudje stranke “sovražijo” je znana in resnična. Sam sem hodil po ulicah in trgih in zbiral podpise za referendum proti TEŠ6 in sem to videl tudi od blizu.  Ali kot bi rekel pesnik Oton Zupančič: “hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti”  – zato se ne pustim zmesti. Sploh pa ne  s tezami, da ljudje vedo kaj hočejo.

Slovenija je demokracija z gensko napako. Formalna demokracija je cepljena na 45 let nacional-socializma, ki pa nikoli ni bil razgrajen. Z ohranitvijo vseh ključnih monopolov tudi po letu 1991 (predvsem v medijih, šolstvu, gospodarstvu, javni upravi, NVO in sindikatih) pa seveda ni mogoče pričakovati demokratične normalizacije.

Sicer pa je treba na volitvah najprej zagotoviti medijsko enakopravnost vseh kandidatov in njihovo nevtralno javno obravnavo. Kandidati naj se branijo in hvalijo sami, ne pa s sugeriranjem realnosti prek  “naših” ali njim nasprotnih novinarjev!

Opozarjam pa še na nekaj. Tudi za sedanji predlog ZDUS bi bile potrebne ustavne spremembe. Dve “avtoriteti” Ciril Ribičič in Kristan, ki jih navaja Mihelčič, nista dovolj. Obstoja nekaj »avtoritet«, ki mislijo  prav nasprotno. »Sorazmerna zastopanost« se kot besedna igra sicer prilega tudi temu predlogu, v praksi pa je predvsem sinonim za proporcionalni sistem.

Sicer pa se zavzemam, da sta oba volilna načina ločena, ni eden del drugega. Preostanek glasov se deli samo v proporcionalnem sistemu. Argument, da v primeru samo enega kroga lahko zmaga kandidat z desetinko prednosti je točen, ampak glede na specifiko slovenskega stanja, nima tolikšne teže, da bi odtehtal anomalije drugega kroga.

Sicer pa so pri nas celo same volitve še bolj ali manj anomalija. Najbolj vpijoč je pojav z zadnjih volitev. Sprašujem se kdo ima v Sloveniji to moč, da lahko 4 decembra 2011 ob 19h uveljavi praktično podaljšanje volitev, pardon podaljšanje štetja volilnih glasov za 1 uro, in to v vsej državi – ne samo v Tržiču, kjer je menda bilo ukradenih nekaj glasovnic. Ta moč je nevidna, je pa neizmerna. Na to še nismo dobili odgovora in ga nekateri nejeverni Tomaži čakamo.

Vendar je to že druga tema, ki se ji reče poštenost volitev. Sem pa spada nadzor, nevtralnost volilnih komisij ter predvsem medijska in materialna enakopravnost kandidatov v volilni kampanji, ki je zdaj ni.

Glede na to, da vlada pripravlja samo kozmetične popravke, ki so, bolj kot ne, namenjene zapeljevanju javnosti, ne pa resničnim spremembam, je razprava o kombiniranem volilnem sistemu več kot nujna. Mora pa seveda biti odprta, medijsko enakopravna in s sodelovanjem ljudstva. Za ljudstvo pa seveda štejem zainteresirano javnost, ne pa anonimne ljudske množice, katerih voditelji so kratkega spomina, po neki čudni logiki pa so si pridobili monopol javnega zastopanja vstajniškega gibanja, čeprav se debat in akcij v zvezi z demokracijo niso udeleževali.

Vsesplošno znano in priznano pa je, da monopoli niso nikjer dobri, še najmanj pa v gibanjih, ki se vsaj nominalno zavzemajo za več, ne pa za manj demokracije. No, tudi v tem pogledu je Slovenija unikat, ki potrebuje normalizacijo in spremembe političnega sistema, ne revolucijo. Tudi normalizacijo in spremembe na področju volitev.

Vili Kovačič


16 KOMENTARJI

  1. Vstajništvo žal ni delovalo na pravični, pošteni, torej nepristarni podlagi, ampak je bilo le podaljšana roke določene politike, ki v glavnem ni zasledovala skupno dobro, ampak svojo korist, ki običajno ni bila v skladu s kupnim dobrim. Vstajništvo tudi niso krasile moralne vrednote.

    To so spoznali tudi ljudje, zato je vstajništvo splahnelo.

    • A res? Zakaj pa potem sedaj vstajniki protestirajo in napadajo Alenko Bratušek?
      Skratka, daleč od tega, da bi bil Janša komu posebej trn v peti. Vstajniki nasprotujejo vsem plenilskim elitam, pa naj bodo leve ali desne.

      • sandi-bandi, kateri vstajniki? Peščica skrajnih levičarjev, ki jim Bratuškova ni dovolj skrajna.

        Vstajniki še vedeli niso, da so pod Bratuškovo kakšni protesti – osebno vem od ljudi, ki so redno protestirali proti Janši. Sem jih naslednji dan vprašal, če so bili na protestih, še vedeli niso, da so bili kakšni protesti.

  2. Noben korak stran od proporcionalnega volilnega sistema ne bo izboljšal stanja. Mnoge države, kjer so desetletja imeli večinski in kombinirani sistem, sedaj uvajajo proporcionalnega, ki je bolj demokratičen in odseva voljo ljudi.

    Je pa slovenska politika leta 2000 ravnala pametno, da je v ustavo zapisala proporcionalni sistem in ga zakoličila kot ustavno definirano vrednoto.

  3. Sandiček, lej, kako spet lažeš. V Nobeni državi niso večinskega sistema spreminjali v proporcionalnega, razen Berlusconija, ki je hotel preprečiti zmago levici.

    Je pa ravno obratno. Proporcionalni sistem so ponavadi zamenjali s kombiniranim.

    Proporcionalni sistem ni nič bolj demokratičen od večinskega, le trenutno ustreza levici, ker lahko bolj serje.

    Slovenska politika je ravnala neumno, ko je zakoličila v ustavo proporcionalni sistem, saj je to v škodo ljudi.

    • Malo se razglej po zahodnih državah. Demokracije z dolgo tradicijo so doslej počivale na večinskem sistemu, vendar prihaja do sprememb v smeri proporcionalnega sistema. Ne vem, zakaj bi morali biti Slovenci bolj papeški od papeža. Ustavno-pravna ter politološka stroka je že zdavnaj povedala svoje: Za Slovenijo kot državo, ki je demokratična šele od leta 1990, večinski sistem ni primeren in pika!
      Sicer pa me zanima, kakšen fris bi naredil ob volitvah 2011, če bi imeli večinski sistem in bi Jankovićeva stranka pobrala 80 odstotkov sedežev v parlamentu.

      • Gospod Sandi,
        v tem primeru bi bili sedaj že na poti okrevanja in to zelo daleč … in pod nadzorom EU trojke.
        😉

      • sandi-bandi, malo se razglej po zahodnih državah.

        Demokracije z dolgo tradicijo so večinoma spreminjale sisteme iz proporcionalnega v kombiniranega – obratno pa ne. Izjema je le Italija, kjer si je Berlusconi prilagajal sistem, kot mu je pasalo.

        To, kar pa imaš ti za stroko, pa ni relevantno, kot tvoja aroganca in vsiljevanje. Nobena pravna stroka ni rekla nič takega, saj tudi ne more – to ni pravno vprašanje, ampak politično.

        Sicer pa me zanima, kakšen fris bi ti naredil leta 2011, ko Jankovič ne bi prišel v parlament, če bi imeli večinski sistem. Gole projekcije iz našega slabega proporcionalnega sistema, v realnosti ne bi delovale.

        Še zdaj nisi navedel države, ki bi spremenila sistem iz večinskega v proporcionalnega. Ti pa lahko naštejem kopico držav, ki so proporcionalnega spremenile v kombiniranega.

  4. Pravna stroka je večinoma fikcija, največkrat pa je dekla politike. V tem primeru gre za KOMBINIRAN SISTEM, to bi gospodje diskutantje že lahko spregledali. Približno tak je v Nemčiji. KOmbinirani sistem uvaja prednosti enega in drugega – večinskega in proporcionalnega sistema. Ampak vladajoča koalicija se boji, spremembe, opozicija pa je prešibka, da bi jih sama uveljavila. Prišlo bi tudi do novega zemljevida volilnih okrajev, kar bi odpravilo anomalijo da pride v parlament nekdo s 300 glasovi, drug s 4000 pa ne ! In ne se bat, NI ZA VSAKIM GRMOM JANEZ JANŠA !

    • Vili, točno tako.

      Še vedno je dejstvo, da nobena država večinskega sistema ni spreminjala. So pa spreminjali čiste proporcionalne sisteme v kombinirane.

      O večinskem sistemu se govori zato, ker ga je predlagal Janša. O ostalih mžnostih pa ne, ker je za levake ravno tako nevaren, ampak jim težje oporekajo.

      Lahko bi proporcionalni sistem uvedli tako kot za v EU. 11 volilnih okrajev, kjer bi znotraj vsake stranke imel 8 kandidatov (za 8 poslanskih mest).

      V vsakem takem primeru bi bila bistvena razlika v ljudeh, ki bi bili izvoljeni v parlament.

      Večinski sistem pa bi bil lahko bolj ugoden za desnico iz enega samega razloga – manjši vpliv medijev in peščice medijskih figur in večji vpliv posameznih kandidatov.

  5. Kar pa se tiče pravne stroke.

    Treba je vedeti, da je politika nad pravom. Politika sprejema zakone, ki se jih mora držati pravo.

    Pravna stroka torej tukaj nima kaj iskati, saj gre za politično vprašanje.

    Tukaj sandi-bandi zlorablja termin “stroke” za uveljavljanje svojega mnenja brez argumentov.

    • Jaz bi pravno stroko zamenjal za zdravo pamet in pošteno vest, žal tega predmeta na univerzi ne predavajo.

      Nekoč sem v SP za DElo napisal članek z naslovom BANKROTIRAJMO STROKOVNO. Tukaj navajam samo naslov in uvodno misel
      BANKROTIRAJMO »STROKOVNO«
      »Obstajata dva načina, kako ste lahko pretentani. Bodisi verjamete to, kar ni res, bodisi nočete verjeti tega, kar je res.« (S. Kierkegaard)

  6. Problem v Sloveniji je to, da je beseda “stroka” zelo zlorabljena s strani levice. Zato ni čudno, da si predvsem levaki sem in tja zaželijo uvesti stroka-kracijo.

    Drugače pa res rabimo predvsem zdravo pamet in poštenost. Konec koncev morajo biti tudi zakoni jasni, logični in dovolj enostavni zato, da jih lahko razume vsak, da ve, kako se jih lahko drži.

Comments are closed.