Evropa se počasi izvija iz ekonomske krize razen Slovenije in Cipra. Finančno gospodarska recesija, ki je zajela velik del svetovnega gospodarstva, kot kaže, sili politične voditelje k prenovi obvladovanja stranpotov in izmikanju odgovornosti. Počasi se svet ozavešča tudi moralno etične recesije, ki je najbolj prisotna v totalitarnih režimih in tistih državah Evrope, ki so po »padcu« komunizma uvedle večstrankarsko demokratično oblast. Reševanje moralne recesije pa je neprimerno težji problem, ker gre za v preteklosti dolgoročno kvarjenje in zaničevanje pozitivnih civilizacijskih vrednot. Pri tem ne smemo pozabiti, da je zloraba informacijskih medijev za izkrivljanje resnice v porastu, ker z rastjo možnosti informiranja in dostopnosti hkrati ni vgrajenih ustreznih instrumentov obvladovanja negativnih pojavov oziroma zahtev po objektivnosti. Tudi naša novinarska in medijska srenja v večini ni ravno naklonjena objektivnemu obveščanju in nepristranskemu poročanju, ampak je pod vplivom vzgojene indoktrinacije, politične manipulacije in samocenzure naklonjena več ali manj eni politični opciji, levi. »Srečo« moraš imeti, da ti objavijo kakšno pismo bralca s vsebino, ki je kritična in ni naklonjena levim »mrežam« oblastnikov.
Če izvzamem skrajno zavržena ravnanja nekaterih režimov in gibanj, ki jim niti človeško življenje ni vrednota, opažam, da smo v Sloveniji v globoki moralni recesiji in krizi vrednot že nekaj desetletij, še posebno od časa, ko so oblast med in po drugi svetovni vojni prevzeli komunisti. Genocidna dejanja, poboji, izgon in pobegi političnih nasprotnikov in »pozitivistov«, oviranje svobode prepričanja, generacijsko doktrinarna vzgoja sprevrženih vrednot, pristransko informiranje, in sojenje po revolucionarnem pravu, zamolčevanje resnice, neodgovorno ravnanje z nacionalnim bogastvom in sredstvi, privilegaštvo, »tovariško« prerazporejanje družbenega proizvoda in proračunskih sredstev, finančne malverzacije, propad podjetij in bank…, so dejstva o katerih je že veliko napisanega in sam ne odkrivam nič novega. Razmišljam, če je morda problem drugje, v genetiki, v zigotih in alelih genov krivcev za stanje. Razlogi za nečedno početje in lastnosti pokvarjenih politikov in menežerjev so zapisani v genih, v homozigotih z identičnimi aleli za isti gen, ki se deduje, in se izraža v obliki enakih lastnosti pri različnih osebkih. Naj razložim.
Večkrat slišimo in beremo o zlih dejanjih ljudi, ki so bili na oblasti v času komunizma in o njihovih »dedičih«, ki nam še vedno vladajo ter »častijo« in slavijo zločinski režim pred osamosvojitvijo. Ali jih po osamosvojitvi morda ni več, smo izvedli lustracijo in »čiščenje« (po udbovsko) kadrov? Ne, nismo jih ne »lustrirali«, ne »čistili« in tudi v tujino niso pobegnili kot so to storili zaradi njih nekateri sposobni Slovenci po drugi vojni. Še vedno so na oblasti in v vpregi starih sil ter vrednot. Kdo bi jih pa naj lustriral? Sami sebe? Ni mogoče. Bil sem član Demosa v Zboru občin in vem, da bi ob lustraciji »parlament« takoj razpadel, saj je celo v Poljčah, kjer se je sestajal Demos bilo veliko »lustrantov«. Morda so med njimi nekateri konvertiti, ki so iskreno in iz srca ter osebnega spoznanja ter prepričanja o zmotnosti svojega prejšnjega ravnanja, zavrgli sprevržene vrednote. Premalo jih je, in nemočni so v boju z gentsko pokvarjenimi »starimi silami«, da bi uveljavili pozitivne vrednote. Kaj pa ostali državljani z aleli pozitivnih vrednot in lastnosti, ki nikoli niso bili na oblast in so jim, naivnim in dobrim po srcu, gensko pokvarjeni »prali možgane«, zavajali, varali in z obljubami obvladovali? Ti dobri ljudje niso sposobni niti niso v stanju združiti svoja prepričanja za dobro in se upreti, iti na ulice, demonstrirati in zahtevati spremembo vrednot. Še slabše, verjamejo, verujejo in upajo v neuresničljivo in so pokorni vsaki oblasti. To niso ljudje tveganja in realnega pričakovanja svojih dejanj z visoko stopnjo verjetnosti za dosego cilja. Ne, to so »večina«, s katero oblastniki s pedigrejem komunizma in boljševiških vrednot manipulirajo. To so »večina«, ki naseda in zmanipulirana voli svoje nasprotnike. To so ljudje, ki se napajajo z »resnicami« usmerjenih režimskih medijev in rumenim tiskom. Povprečni državljan ne razmišlja o dejanskih razlogih za stanje države, njenih financ in gospodarstva. Večino povprečnih državljanov zanima preživetje, zaposlitev, če še kaj, je to, predvsem za mlade, »panem et circenses«, moderno se temu reče dober žur. Poslušajte izjave ljudi ob prazničnih »rajanjih«, na športnih prireditvah in množičnih predstavah zabavne narave. To je njihova »religija«, ki ima največ privržencev, njih pozitivne in domoljubne vrednote ne zanimajo, saj jim jih ni nihče vcepljal v času zorenja. Že mnogo manj je tistih frustriranih razgrajačev in delomrznežev, ki jih je lahko »razgreti« in zavesti s polresnicami in lažmi, da gredo na ulice, ob pompoznem bodrenju medijev in pod vodstvom lažnih prerokov. Ostala večina pa ponižno sprejema »tlako«, če jih ne ozaveščajo res pogumni, pošteni in pokončni posamezniki, ali so življenjsko prizadeti njihovi interesi.
Vse to »šentflorjansko« obnašanje in ravnanje večine naših državljanov razumem in verjamem, da je bilo tako v vseh časih in v vseh totalitarnih režimih vladanja ter obvladovanja ljudstva. Prav iz tega razloga smo se osamosvojili in se borili za pravičnejšo in bolj pošteno oblast po demokratičnih principih vladanja, ki omogoča konkurenco več političnih opcij. Zato ne morem razumeti, da med političnimi aktivisti konservativne desne opcije ne prodre spoznanje, da v Sloveniji ne obstaja problem demokratičnega političnega boja med »levimi in »desnimi«, med privrženci predosamosvojitvenega režima in iskrenimi demokrati, med komunisti in domobranci, ker tako že ves čas oblast obvladuje samo leva opcija, ki ima prevlado in nadzor nad državnimi in paradržavnimi institucijami oblasti, gospodarstvom in financami ter državljani, in nas izžema in vodi v vedno slabši položaj. Če je kaj tekmovalnosti, je to vprašanje znotraj leve opcije, kdo bo kaj obvladoval. Trdim, da je desna opcija paralizirana in povsem odrinjena od vzvodov oblasti in ne premore uvida v dejansko stanje države in razloge za moralno recesijo. Trdim tudi, da tega desna opcija ni uvidela niti ob osamosvojitvi, ko je zelo hitro dovolila kameleonsko »konvertirani« levi opciji ponovni prevzem vzvodov oblasti. Nasprotno, neenotna, polna medsebojnih zamer, nevoščljivosti, pripravljena se »prodati« levim za drobtine, kot v času OF, vedno znova naseda v svojem optimizmu in pozitivizmu prefinjenim prevaram levih sil. Tudi ne premore dovolj sposobnih politikov, ki bi se predano zavzemali za skupno dobro, če pa se kdo najde, ga ne ovirajo samo »levi«, ampak mu iz nevoščljivosti »nagajajo« celo desni. Iz tega razloga se desnica ni sposobna organizirati kot konkurenčna stranka levi opciji, aktivirati in prepričati množice povprečnih državljanov, da so naivne žrtve obljub in občasnih drobtin »kruha in iger« gensko pokvarjenih »dedičev« vsega obsojanja vrednega totalitarizma. Razkrivanje gnusob pokvarjenih komunistov v preteklosti in v kaj vem kaj preimenovanih sedaj, v maloštevilnem periodičnem tisku z nizko naklado in na spletu, ne zmore ozavestiti večine, ki tovrstnih pričevanj sploh ne bere. Potrebna je enotna in udarna akcija ozaveščanja državljanov takoj na njemu primeren način v »nabiralnik gospodinjstev«. O tem sem že pisal.
Bližajo se takšne in drugačne volitve. Ene znane v naprej, druge, kot sem že ob padcu Janševe vlade napovedal tedaj, ko bo zmaga leve opcije verjetna in bo »baza« zrela za novo prevaro. Evrope ne zanima kdo bo zmagal v mali Sloveniji, njo zanima, da je ljudstvo obvladljivo. Nam pa ne sme biti vse eno ali imamo pošteno vlado in poslance, ki jim je dobrobit državljanov prioriteta, ali režimske lakaje polnih ust leporečja in lažnivih obljub, potvarjanj ter samohvale celo za povsem jasne in nedvoumno zavožene projekte, ne v lastno breme, ampak v breme nam vsem davkoplačevalcem. Tudi o tem sem že pisal. Sem za evropsko »trojko«, ker sem prepričan, da bi ob težavni in boleči poti »čiščenja« preteklih zablod in streznitvi, da moramo živeti od tega kar ustvarimo, morda uspela vsaj delno »znižati« raven moralne recesije in povrniti državljanom samozavest ter prekiniti nadvlado preživele politike bratstva in enotnosti ter enakosti v revščini ob »enem kajirju in enem tajirju«. Nekaj temu sovjetskemu geslu podobnega skuša uveljaviti sedanja vlada, ki paktira z novodobnimi »socialisti«, prevarantsko imenovanimi Solidarnost, in eksperimentalno vsiliti Sloveniji tako imenovani »Univerzalni temeljni dohodek«, ki bo, če bo uveden, uničil vso privatno iniciativo in konkurenčnost. Vendar to zblojene vlade ne zanima. Za vlado je pomembno ohraniti privilegije in vrednote prejšnjega režima in s takšnimi in podobnimi »igricami«, najemanjem dragih posojil, ki jih bodo plačali potomci sedanjih davkoplačevalcev, zamegliti njihov pravi namen ter ponovno ob volitvah zavesti volivce, da bodo volili recesivne alele svojih mučiteljev. Tudi takšen eksperiment bi Evropa sprejela, samo da je mir v tej mali deželici, ki ne ve niti tega kaj bi sploh rada, razen da vedno znova odkriva Ameriko na plečih pokornih državljanov. Desni politiki pa niso sposobni sprejeti dobrih skupnih ciljev in aktivnosti, jih predstaviti in animirati državljane pred volitvami z njimi za dobro države ter razkrinkati lažnivost in pokvarjenost leve oblasti. Zbudite se, nikar ne sanjajte samo o svoji »skledčki«, ukrepajte skupaj in enotno, da vas zopet ne bodo razdvojene kot drobižke žejne prepeljali čez vodo.
Ervin Anton Schwarzbartl, Domžale
Foto: Aleš Čerin
