Pismo bralca: Še ena teorija zarote?

4

krokarji zarotaSlovenska demokracija in naša demokratična zavest v zadnjem času vidno in tudi pospešeno nazadujeta. Že zelo dolgo medijski mainstream in njegovi arhitekti Slovencem razlagajo, da je naša demokracija pravzaprav strankokracija, kjer se za prestiž oz. oblast spopadajo številni deležniki, odtujeni od ljudstva in svojega osnovnega poslanstva, ki je služenje ljudem. Bralcem Časnika je seveda znan tudi pojem vsegliharstva in po njem so politični ‘izrodki’ enakomerno (in precej na gosto) posejani po celotnem političnem prizorišču. Javna občila pa so pri obravnavanju razlogov za to, da se je naša demokracija tako izrodila, neracionalno površna. V vseh »resnih« medijih niso prišli dlje od »zašankarskih« ugotovitev o pokvarjenosti vseh političnih elit, sistemski korupciji in kapitalizmu kot povzročitelju vsega ekonomskega zla. Prav neverjetno slabo se sprašujejo globlja vprašanja in tolmačijo posledice kot vzroke.

Nikjer še nisem zasledil vprašanja, odkod slovenski moderni družbeni pojavi, kot so kraja, »nadmudrivanje«, laž, nezaupanje, sumničavost, lakomnost, nevoščljivost, odkrita zloba, krivične diskreditacije …, ki našo državo danes uničujejo, pravzaprav zares izvirajo. Kaj šele, da bi zasledil poskus iskanja odgovora na to vprašanje. Banalno spregledljivo manjka zavzetosti za poglobljeno brskanje po zgodovini. Namesto tega se tovrstno zgodovinsko spraševanje neha z ugotovitvijo, da so se ti pojavi razrasli s prihodom demokracije in kapitalizma.

Z demokracijo in tržnim gospodarstvom samima po sebi je torej nekaj narobe. Ta sistem je vzrok težav, to lahko v vseh takšnih modrovanjih beremo med vrsticami. Sprva je bilo to sporočilo zelo prikrito nakazovano, zadnje čase pa postaja vse bolj jasno in izgublja rdečico zadrege oz. nesramnosti. Obenem poganja kal o potrebnosti absolutista, ki bo počistil naš Avgijev hlev in napravil red. Ravno neprebavljivost sedanjega stanja mu daje legitimizacijo, da pri tem lahko uporabi tudi nedemokratične načine, kolateralna škoda bo še vedno manjše zlo, kot pa da pustimo stanje, kot je in bo. Še pri ljudeh, ki so v osnovi demokrati, včasih začutiš takšno skrito željo. Seveda, ljudje radi ubiramo navidez elegantne bližnjice mimo grenkih jabolk s pelinom, ki bi jih sicer morali prežvečiti in prebaviti, a bi nam to na dolgi rok koristilo. Raje verjamemo holivudskim instant mačističnim rešitvam in pozabljamo, da življenje ni film in da je filmska kri paradižnikov sok.

Nedavno smo v mednarodni ugledni finančni reviji lahko prebrali, kako ruski(!) ekonomisti govorijo o tem, da je Slovenija najbolj socialistična država v Evropi, da imamo državo, ki je med vsemi v Evropi najbolj vpletena v gospodarstvo. Slovenski ekonomist Kovač v Financah redno objavlja izsledke nepristranskih ekonomskih raziskav, kazalcev in statistik, kjer Slovenija zaseda najvišja ali pa najnižja mesta, pač glede na osnovno vprašanje, koliko je oz. ni v določeni državi podjetniške svobode, skupno tem zadnjim in prvim mestom pa je, da je naša država ustrojena najbolj socialistično med primerjanimi. To potrjuje tudi povsem praktično dejstvo zadnjih dni, ko država iztiska še zadnje denarje od vseh podjetnih ljudi, ki vsaj še nekaj ustvarjajo in si shizofreno žaga še zadnjo rodovitno vejo. Morda bi si bilo dobro priznati, da že živimo v socialistični državi.

A medijski mainstream ugotavlja, da živimo v kapitalizmu in da je socializma premalo, ter da demokracija nima realnih rešitev. Odtujuje se od evropske realnosti, vrednot, ki v Evropi veljajo, načinov, kako tam rešujejo finančne in druge težave, od evropske kulture dialoga, sodelovalnosti, benevolence … Postajamo vse bolj samozadostni z nekimi lastnimi bizarnimi pravili, izolirani od ostalega sveta. Postajamo čudaki v očeh tujcev in izgleda, kot da nas to sploh ne moti, oziroma bi bili radi še bolj čudni. Kot da se pripravlja teren, da naj Slovenija postane Belorusija ali Azerbajdžan. Prevladujoč (vpliven) družbeni miselni tok si želi še več socializma, več socializma na prezentno socialistično podlago pa lahko pomeni samo to, da si želi komunizem.

Ta ugotovitev pravzaprav ni nič posebno novega ali nelogičnega. Ni si težko zamišljati, da je marsikateri osebek, ki ga danes po Pahorju imenujemo stric iz ozadja, v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih izgubil duševni mir in se ga povrnil šele s prisego, da bo storil vse, kar lahko, da se demokratična avantura Slovenije čim prej vrne v komunistični raj. Ti arhitekti posedujejo inteligenco, delavnost, izkušnje, vpliv in znajo igrati politični šah. Znajo razmišljati mnogo potez naprej. Razmislimo, kaj tem dedkom v tej igri pomeni verjetni prihod »trojke«. Nebodigatreba ali voda na mlin?

V tem času so že ustvarili javno mnenje o »trojki«. Za Janeza Novaka trojka ni rešilni mehanizem, namenjen politični stabilnosti in bolj »mehkemu« soočenju z realnostjo državne nesolventnosti. Ne vidi njenega namena v preprečevanju prelivanja krvi, ki se lahko zgodi v nekem scenariju, ko bo javni sektor nekega petega oz. desetega dne v mesecu opazil, da ni dobil plače, ko bodo upokojenci prvega zjutraj zaman stali pred banko in ko družine v stiski ne bodo dobile nobenih socialnih transferjev, ker država denarja enostavno ne bo imela. Ko se bo dvem tretjinam državljanov čez noč utrgalo.

Za Janeza Novaka »trojka« pomeni nekaj povsem drugega. To so pokvarjeni kapitalisti z denarjem, krokarji, ki pridejo izsesat še tisto malo krvi, ki jo premore umirajoče živinče. Trojka je izrodek kapitalizma in utelešenje izprijenosti demokratičnega zahodnega sveta. Ko bo prišla v Slovenijo in čez noč znižala plače javnemu sektorju za četrtino, prav tako socialne transferje, znižala raven zdravstvenih pravic … tega ne bo storila zaradi nujnosti omejitve izdatkov prezadolžene države, ampak bo to storila iz sebi lastnega sadizma. Čez noč bo postal demokratični in razviti kapitalistični zahodni svet glavni krivec za slovensko tragedijo. Zadnje vlade bodo čez noč oprane strašne krivde, da so zavozile in uničile slovensko suverenost. Narod bo besen, frustriran, jeza pa bo preusmerjena v povsem nedolžnega krivca. Krivec bodo zahodne demokratične ureditve in svobodno tržno gospodarstvo, ki ju simbolno predstavlja trojka.

Za strice in dedke je prihod trojke win win situacija. Oprala bo hudo pretežno levičarsko krivdo, narod pa močno porinila v smeri simpatiziranja s komunizmom. Ne bi se strinjal, da je vlada AB najbolj nesposobna vlada doslej. Morda zelo sposobno opravlja svoje (naročeno) delo.

Jošt Klemenc

Foto: Flickr


4 KOMENTARJI

  1. Zelo se strinjam z avtorjem. Tako z analizo sedanjosti in preteklosti kot z napovedjo. Krivde za vnovični bankrot družbe ( spominjam se bede v 80ih letih: koliko delavcev ni dobivalo plač, koliko odpuščanj je bilo, koliko lakote!) komunisti ne bodo prevzeli kot je še nobene niso. Bodo pa spet manipulirali in lagali. Kritična masa bedakov je večja kot leta 1941. Kot je komunist Moša Pijade dejal ” Narediti moramo čim več revežev, ker ti bodo vedno za nas!”

    Če hočejo svoj FEVD ohraniti, bodo naredili ta spin in bo
    1. Evropa in kapitalizem za vse kriva
    2. demokracija in kapitalizem bosta zmerljivke
    3. nesvoboda v družbi se bo razraščala v smeri Severne Koreje
    4. oblastniki pa bodo za preživetje morali lobirati na Zahodu da bodo dobivali posojila in pomoč

    Priporočam vsem ljudem, da si priskrbijo orožje. Mislim, da bo zelo hudo. Kar naenkrat bo znano ” KDO SO IZDAJALCI”, ” kdo je kriv za lakoto v Sloveniji”. Ta plošča , pokvarjena plošča se tolikokrat zavrti, dokler so komunisti živi ali niso dosmrtno v zaporu. Dejstvo pa je, da je v Sloveniji večina prebivalstva komunističnega ( podpirajo državno vodena podjetja)=, komunistično skorumpiranega ( delajo – sinekure! – v birokraciji, javnem sektorju).

  2. Zanimiv prispevek, toda preveč pesimističen in kar grozljiv zaključek.
    Res je, da je vse preveč realsocialističnih in antidemokratičnih načel v naši družbi, ki so iluzionistične.
    Toda vstrajati je potrebno na vrednotah slovenske samostojnosti, ki so v pravični tržni ekonomiji in pravi demokraciji. Vse to pa ni danost, ampak se lahko razvija na temelju svobode in osebne odgovornosti. Za to pa je potrebna resnična pravna država, ki temelji na naravnem pravu in ni podaljšek totalitarnega prava, ki sodi v imenu ljudstva (čista floskula ), Soditi je treba v imenu resnice,(ki je tudi Bog) ali etike.
    Torej vstrajati je potrebno na pristni demokraciji, na pošteni tržni ekonomiji in človekovih pravicah brez iluzij socialističnega samoupravljanja.

  3. Tehnično gledano, bo prihod trojke pomenil trdo usklajevanje prihodkov in odhodkov proračuna.

    Trenutna oblast pa se ukvarja samo s prihodki oziroma davki, in to zato, da zaščit svoje interese.
    Ti interesi so, ohraniti preobsežen javni sektor, kjer so zaposleni v veliki meri “naši”, praviloma manj sposobni kadri, ohranitev finančnih privilegijev, ter nepošteno pridobljeni kapital. Zaradi slednjega se je rodila tudi kontrolirana likvidacija dveh zasebnih bank s 1030 milijoni € državnih garancij, čaka nas pa še več milijardna luknja v ostalih bankah, zaradi nevrnjenih tajkunskih kreditov.
    Vse našteto dela to vlado še bolj nesposobno, kot sicer v resnici je. Zato poskuša z vsemi sredstvi preprečiti vstop trojki ali dvojki, prevaliti breme kraj in nesposobnosti na neumne in pohlevne državljane, in zopet zmagati na naslednjih volitvah. Zaradi izvrstne medijske podpore, ki z lažmi in polresnicami sramoti konkurenčni stranki SDS in NSI, se ji utegne to celo posrečiti.

    Članek “Še ena teorija zarote?” vidim bolj v luči polresnice, in upam, da morda le ni namerna.

Comments are closed.