Pišete mi, da vam je žal, ker verjamem lažem…, meni ni, ker v malokaj političnega verjamem, sploh pa me ne zanimajo laži, diskreditacije in natolcevanja v »besednih vojnah« med strankami. To namreč ocenjujem kot besednjak parlamentarne demokracije med pozicijo in opozicijo vse do trenutka, ko stvar preide v stanje prave vojne, kot nadaljevanje politike z nasilnimi (drugačnimi) sredstvi (Karl von Clausewitz). Končno politika ni karitas. Znotraj ene opcije pa menim, da so takšne »vojne« škodljive, destruktivne in so veter v jadra nasprotnikom. Bog pomagaj, naj bo politikom odpuščeno, »saj ne vedo kaj delajo« (Lk 23,34), ker so vsi prepričani v svoj prav, res in dobro, čeprav osebno menim, da nihče ni v posesti absolutnega prav, res in dobrega, tudi sam ne, zato se je potrebno pogovarjati in dogovarjati, ne pa prepirati. Sicer sem pa o tem pisal v zadnjih dveh pismih, objavljenih na spletu in v Demokraciji, in tudi v prejšnjih. Sedaj pa k stvari.
Tudi sam imam SDV dosje, in ker sem ogrožal s svojim delovanjem in govorjenjem totalitarni sistem, sem bil kot »politični« tudi zaprt. »Kazen« sem odslužil brez pomilostitve do zadnjega dne, pa mi očitajte kot Leljaku. Zato me ne zanima kaj menijo arhivarji, stroka in ne oblast o postopkih dostopa do arhivov, ampak kakšne so posledice za delo raziskovalcev. Zakaj »oblast« spreminja pogoje dostopa, mi je povsem jasno, kot je to jasno vsem, ki »brskajo« po ostankih arhivskega gradiva, ki ni bilo uničeno. V tem se strinjam z go. Tamaro Griesser in drugimi raziskovalci, in me mnenje »strokovnjakov« prav malo zanima. Pri vsem me zato kot državljana najbolj moti tako rečeno »prekrivanje občutljivih podatkov«. Menim, da je to pohabljanje in uničevanje avtentičnosti dokumenta. Pravite, da to kar sem napisal za vzorec nima nobene veze s predlogom zakona. Tako mislite Vi. Upam samo, da ste zapis vzeli kot karikiranje, čeprav je vsebina, ko vstavite imena in številke, povsem resnična. A to je banalni primer.
Predstavljajte si drugega (tudi resničnega), da želim »preganjati« ali vsaj razkriti ime in priimek svojega zasliševalca, ki me je pred leti v času komunizma dalj časa »mučil« z vprašanjem, kje in od koga sem dobil zaupni partijski dokument v katerem piše, da se me ne sme nikjer v Sloveniji zaposliti kot strokovnjaka, še najmanj pa kot tehničnega direktorja večjega podjetja, kar sem takrat tudi bil. Seveda mu tega nisem povedal in si zato zaslužil »opombo«, da sem nevaren, trmast in nepokolebljiv. Povejte mi kako naj »rešim« problem, če je ime prekrito. Vztrajate pri svojem stališču, da vzorec nima nobene veze s predlogom zakona. Prav. Osebno bom pa že v četrtek na občini dal glas za referendum, ker menim, da je treba zločinsko delovanje SDV razkriti po najbolj enostavni poti tudi z imeni odgovornih. Pri tem me ne zanimajo ne razprtije med sorodnimi strankami, niti komu verjamem in kdo laže, ampak samo dejstvo, da morajo arhivi biti dostopni hitro in brez prikrojevanja dokumentov preko zakrivanja podatkov in izločanja nekaterih po presoji…Kdo ima pravico presojati kaj se sme vedeti in kaj ne? Že tako je večina »občutljivih« dokumentov uničena, kar smo prvi poslanci osamosvojene Sloveniji vedeli, a tega nismo mogli preprečiti, ker so »neznani« odločevalci za uničenje »pravočasno« za to poskrbeli. Mislim, da bi kot poslanka, ki se imate za pošteno, morali odločno zahtevati razkritje akterjev uničenja arhivskega gradiva SDV, in to skupaj z vsemi desnimi strankami.
Da pa boste takšno zahtevo lahko uveljavili, boste morali priti na oblast, ne sami s svojo stranko z nekaj glasovi volivcev, ampak skupaj s sorodnimi za pridobitev večine glasov vseh volivcev. Končno se vse stranke borijo za glasove, tudi vaša. Volivci (ljudstvo) pa bodo odločili, ne o tem kdo ima bolj prav, ker bodo naivni vedno nasedli prepričljivejšim, razumljivejšim in bolj optimističnim obljubam povezanih strank sorodnih vrednot, in jim ni potrebno razgaljati notranjih razprtij med veljaki strank, ker večino to odbija. Obljube pa ne boste mogli uresničiti, če ne boste na oblasti. Menda vam je to jasno. V slogi je moč, opravljanje in obrekovanje samo razdira. Zato stopite skupaj vsi, ki verjamete v pozitivne vrednote, dogovorite se za skupne cilje, zaupajte si kolikor se da, prepire pa opravite za zaprtimi vrati, zamere pa požrite, če želite zmagati na naslednjih volitvah in si tako zagotoviti možnost, da boste vi krojili zakone, zakaj opozicija te možnosti nikoli ni in ne bo imela, njena vloga je zgolj kontrolna.
Verjemite mi, da ne navijam ne za SDS, ne za SLS, ne za NSi, ampak za vse tri nasproti levim kameleonom in konvertitom, ki vodijo državo vse bolj v totalitarizem »sodobnega« tipa in pohabljajo še tiste vrednote, ki so ostale po uničevalnem pohodu komunistične vladavine v preteklosti. Veste, mi še daleč nismo v stanju »Ukrajine ali Bosne«, da bi prišlo do nasilnih in omembe vrednih uporov ljudstva. Tudi nismo tako »revni«, da bi ne mogli najemati novih posojil za vzdrževanje reda in miru med prebivalci. Edina »ovira« je Evropa, a ne v slabem pomenu kot je zmotno nakazal Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič, ampak v dobrem, ker nas je sposobna »ozdraviti« megalomanije, življenja preko svojih možnosti in postopno vračati tudi vrednote poštenega življenja. Vendar sama ne bo intervenirala, dokler ne bodo prizadeti njeni interesi in bo med ljudstvom mir. Za intervencijo moramo prositi mi, posredno in neposredno z razgaljanjem nepravilnosti, krivic, česar pa sedanja nomenklatura na oblasti ne želi. Torej nam zopet ostane samo varianta povezanosti desnih strank za zmago na volitvah. In tudi kakšen referendum nam lahko pride prav, da ozavestimo volivce in pokažemo enotnost desne opcije za dobro in prav. »Stricev« se ne boste rešili z razprtijami, ker oni znajo biti enotni in svoj posel obvladovanja državljanov ter ohranjanja privilegijev lahko izvajajo dokler je levica na oblasti. Če je potrebno, jim prav pride tudi OF strategija, in tega se osebno najbolj bojim, zato vedno znova opozarjam desne stranke na enotnost, skupne cilje v pomembnem in strpno dogovarjanje ter sodelovanje.
Ervin Anton Schwarzbartl, Domžale
Foto: ljudmilanovak.si
