Pismo bralca: Nepremičninski davek ali brca v ‘zadnje tri črke’

3

Sv. Jakob LJVlada Republike Slovenije je na svoji seji sprejela t.i. zakon o davku na nepremičnine. Pred tem so predstavniki verskih skupnosti (tudi Rimokatoliške Cerkve) poudarjali, da bodo zoper zakon, če bo sprejet v parlamentu sprožili postopek pred ustavnim sodiščem, če bi vlada v njem obdavčila tudi sakralne objekte. Do tukaj vse lepo in prav oziroma kristalno jasno. Kot kristjan vem, da bom moral ob morebitni obdavčitvi cerkvenih nepremičnin tudi jaz plačevati davek, ki ga bo župnijam in drugim cerkvenim organizacijah zaračunala država. Saj smo cerkev oziroma župnija ljudje oziroma njeni verniki.

Strinjam se, da cerkve in kapele, kot verski objeti ostanejo oproščeni davka. Strinjam pa se tudi, da je dobro, da se obdavči župnišča, samostane, dvorce in druge nepremičnine v lasti Rimokatoliške cerkve. Zakaj? Zato ker bo naša Cerkev s tem zakonom dobila brco v zadnje tri črke. Večina naših duhovnikov se pritožuje že sedaj, kako težko vzdržujejo cerkve in župnišča, ki so jim naloženi v upravljanje. Koliko sami naredijo zato, da jih lahko obnovijo ne vemo, lahko pa sklepamo, da so zelo iznajdljivi in da so jim farani še vedno pripravljeni velikodušno pomagati, kot »uboga vdova«, ki je vrgla svoja dva novčiča v tempeljsko zakladnico.

A sprašujemo se, ali ni morda to potuha nas vernikov do naših duhovnikov? Ko duhovnik reče, da se bo kaj obnavljalo, se ljudje zganejo in začnejo prispevati po svojih močeh in v skladu s svojo skrbjo za ohranitve naše kulturne dediščine. Res je, naši duhovniki morajo biti pri obnovah objektov zelo iznajdljivi, saj jim država oziroma občine dokaj redko priskočijo na pomoč s sofinanciranjem raznih obnov. Pri tem jim v tem prispevku polagamo na srce, naj ob tem novem davku ne vpijejo in tarnajo, kako je vse izgubljeno, kako se nič ne da narediti. Raje se naj zresnijo in si nalijejo čistega vina. Veliko vernikov, kakor smo dejali že prej, rado daruje za cerkvene oziroma župnijske potrebe, a so pogostokrat tarča kritik, češ kaj podpirate »farje«, saj imajo dovolj denarja. Seveda ga ima marsikateri župnik dovolj, ampak to samo zaradi darov vernikov.

Sedaj pa spoštovani duhovnik, župnik, opat, škof, tvoja naloga je, da ta denar, ki ga verniki zaslužimo s svojimi rokami, čim bolj smotrno porabiš. Pri tem duhovnikom ne oporekamo njihovih avtomobilov, robotov za košnjo trave in podobnih večkrat tudi luksuznih reči. A ko včasih vidim s kakšnim voznim parkom in za kakšne stvari duhovniki trošijo naš denar, mi postane slabo. Takrat bi najraje postal Kristus iz evangelija, ki prevrne razne stojnice v templju, da bi počistil nesnago, ki se je skozi čas nabrala. Takrat si želim, da bi tudi mi imeli v slovenski cerkvi, našega Frančiška. Njega, ki bo znal prazna župnišča spremeniti v stanovanja za mlade družine, ki bi lahko s svojim delom skrbele ne samo za urejeno okolico župnišč in cerkev, ampak bi tudi aktivno pomagale pri delovanju župnij. Frančiška, ki bo znal vsa velika samostanska poslopja, ki so sedaj prazna, ali pa napol prazna, spremeniti v centre za pomoč brezdomcem in ljudem v težki socialni stiski, tudi s tem, da jim bo nudil streho nad glavo in jih z delom (tudi prostovoljnim) zaposlil, da se bodo ti ljudje čutili zaželene in koristne v družbi. In to tudi za ceno tega, da bi kakšen samostanski red moral spremeniti svoje poslanstvo. Čeprav smo verniki in vernice koštruni in ovce v čredi, ki jo pase naš papež Frančišek, pa to ne pomeni, da nimamo glave s katero moramo razmišljati, saj je nimamo samo zaradi teže. Že papež nam daje zgled s tem ko posnema sv. Frančiška Asiškega.

Spodbujajmo duhovnike, bodimo strogi do njih, tudi glede porabe našega denarja. »Brcnimo« naše pastirje v zadnje tri črke in dajmo jim pogum, da bodo znali smotrneje porabljati naš denar, naj postanejo bolj aktivni, naj jih ne strah v opuščena župnišča naselit mladih krščanskih družin ali pa župnišč namenit kakšnim drugim župnijskim dejavnostim. Cerkev smo vsi in župnija smo vsi njeni verniki, duhovnik je samo njen upravitelj, ki s sabo na drugi svet, tako kot vsi ostali, nese samo šest desk in svoja dela, ki jih je naredil v življenju.

Vinko Skitek, Vrhe pri Slovenj Gradcu

Foto: Mario Plešej

3 KOMENTARJI

  1. Zabavno se tole bere. Sicer to nima veze z davkom. Me prav zanima kako bodo samostani skup spravili za ta davek. Ampak naša Cerkev bo že nekako ubogala. Tako kot vedno. Pravično besedo skriva kot kača noge. Živi v nekem kraljestvu, upam da božjem, daleč od nas. Nemi psi, kot je nekoč rekel kardinal Rode. Izgubila je ves družbeni pomen, kot nekakšno društvo, hospic. Sakralni objekti niso obdavčeni samo zato, ker na veliko presenečenje vlade niso nikjer v Evropi. Čufer je šokiran. Zakaj je tako pa kaže kot da nihče ne ve. Ali je tudi Cerkev presenečena da je tako? Ali morda ve zakaj?! Odkod to Evropi?

  2. Obsedenost socialistov po novih davkih je neizmerno pohlepna, da si niti misliti ne moremo, tisti, ki smo še normalni v tej socialistični Fritzl-landiji.

    V normalnih, kapitalističnih državah je majhna posest in majhna hišica ali stanovanje obdavčeno zelo malo, pavšalno. Če bi že država rada obdavčevala na vzgojni način, bi morala obdavčevati luksuz kar je več kot 30m2 bivalnega prostora na osebo.

    Seveda bi morali biti izvzeti vsi zdravstveni, šolski in verski objekti, ker so JAVNO DOBRO.

    Lahko pa država obdavči z 99% vse penzije, ki so višje od 1.000€.

  3. Spoštovani avtor, res je tole zanimivo branje. Mešate jabolka in hurške.
    Ker mi je vsebino o kateri govorite nekoli blizu, si bom dovolil vas poučiti, da govorite na eni strani o župnijskem in na drugi strani o župnikovem denarju. Vi, če kaj prispevate za vašo župnijsko skupnost, imate pravico vedeti kaj se z župnijskim denarjem dogaja. Nekaj povsem drugega je, za kaj župnik porabi svoj osebni denar. Za resnicoljubnost bo dovolj, da premislite koliko premoženja posedujete vi in koliko vaš župnik.
    Naš župnik, in prepričan sem, da tudi večina drugih, poleg poročila na škofijo redno o župnijskih financah preko ključarjev in gospodarskega sveta posreduje župljanom. Odgovorno trdim, da župniki z darovi vernikov delajo čudeže. Vem pa tudi za župnije, kjer v nasprostju s tem, kar ste zapisali, komaj pokrijejo redne stroške.
    Ko govorite o brci župnikom, se vprašajte ali je ne potrebujete prav vi: zakaj pa bi se župnik moral ukravjati z denarjem in s stvarimi o katerih pišete? Ali ni to mesto vsakega laika?

Comments are closed.