Pismo bralca: Nekaj misli ob bližnjem referendumu, ki ga nisem vesel

2
Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

Pa poglejmo, čemu takšen naslov

1. Moti me, da se država z zakonodajo postavlja nad družino, ki je v vseh gradnikih družbe normalna celica in je še vedno do sedaj preživela trajanje države. Zanimivo je, da v tem primeru vlogo države odobravajo predstavniki tranzicijske levice, torej politiki, ki izhajajo iz tradicije komunistične partije, ta je v svojem marksističnem jeziku ves čas napovedovala ravno obratno, torej odmiranje države. Ali se nam mar bliža čas, ko bo kak novi zakon prepovedoval skakanje na glavo v vodo, ki je za kaj takega preplitka ali bomo vendarle kakšno ureditev prepustili zdravi pameti?

2. Danes radi tudi v tej zvezi govorimo o sonaravnosti in celo pestrosti, čeprav se bojim, da marsikdo kaj slabo pozna temeljne zakone razvoja v naravi. Kot profesor si bom zato tule dovolil kratek zapis v pojasnilo.
Stabilnost in zrelost posameznih ekosistemov sta odločilna dejavnika v sukcesijskem razvoju v naravi. Krajinska ekologa Naveh in Lieberman (1984) razumeta s stabilnostjo zmožnost sistema, da se po motnji povrne v ravnovesje. Čim hitreje se to zgodi in s čim manj odkloni, tem bolj stabilen je naravni sistem. Nekateri avtorji (Forman in Godron 1986, Forman 1995, Begon 1990) navajajo stabilnost kot “proizvod” odpornosti sistema na spremembe v okolju in hitrosti okrevanja, torej zmožnosti ekosistema, da se po motnji povrne v prvotno stanje. Forman in Godron (1986) nadalje ugotavljata, da se v sukcesijskem razvoju biomasa v sistemu kopiči, prav tako pa sklepata, da večina motenj v sistemu zmanjšuje količino biomase. Nemoten razvoj vodi k zrelosti sistema, kaže pa se v tem, da je biomase vedno več. Do podobne ugotovitve prihajata tudi Margaleff (1965) in Watt (1973), ki opozarjata, da lahko na zrelost sistema sklepamo na podlagi razmerja P/B, to je razmerje med primarno proizvodnjo (P) in celotno biomaso (B) oziroma razmerjem med energijskim tokom na enoto biomase. Zrelejši sistemi imajo nižje razmerje P/B, oziroma ustvarjajo več biomase na enoto prejete energije. Ugotovitve omenjenih avtorjev so eden od kriterijev za oceno zrelost naravnih ekosistemov.

Vsakdo z nekaj osnovnega naravoslovnega znanja in izkušnjo delovanja družine, bo zlahka potegnil nekaj vzporednic, lahko pa bralcu in seveda bralki vseeno prišepnem, da bodo sistemi, ki se lahko razmnožujejo in imajo potomce uspešnejši od tistih, ki tega ne morejo, ne želijo ali nočejo. Slednji so povsod v naravi manjšina in »suha veja« v razvoju. Vidite, zato sem proti temu, da se v šoli poučuje še teorija spola, saj je glede na zgoraj povedano daleč od znanstvenosti in daleč od zakonov narave. Poleg že večkrat navedenih argumentov proti, s katerimi se strinjam, dodajam še novega. Glejte, nič kolikokrat sem že poslušal, da so učni načrti preobremenjeni. In sedaj paradoks, še dodatne – in mimogrede – nepotrebne vsebine v luči brošure Ljubezen je ljubezen. Želimo poučevati v šoli o ljubezni? Nič lažjega, v okviru pouka novejše zgodovine povejmo recimo, kdo je bil Maksimiljan Kolbe in kaj je storil. V okviru slovenščine naj vsak dijak prebere vsaj Antigono, če je že Zločin in kazen za današnje čase predebela knjiga.

3. Izvorna napaka, ki je pripeljala do referenduma, po katerem bomo vsi poraženci, izvira iz spoznanja, da so nas v to prisilili poslanci, ki so sprejeli novosti po hitrem postopku in to brez vsake potrebe. Če bi se skušali zgledovati po naravi, bi ugotovili, da tam teče vsaka sukcesija počasi, zato bi lahko tudi tako usodne zakone ali njihove spremembe sprejemali postopno.

Zaradi tega ne morem drugače, kot glasovati PROTI.

dr. Janez Pirnat, profesor za Krajinsko ekologijo na Biotehniški fakulteti, UL, moški, mož in oče in nikakor ne oseba 1, starš 1 in partner 1.

_______________________

Viri:

BEGON, M. / HARPER, J.L. / TOWNSEND, C.R., 1990: Ecology.- London, Blackwell Scientific Publications, 945 s.
FORMAN, R.T.T. / GODRON, M., 1986. Landscape Ecology.- New York, John Wiley & Sons, 619 s.
FORMAN, R.T.T., 1995. Land Mosaics.- Cambridge, Cambridge University Press, 632 s.
MARGALEF, R., 1965: On Certain Unifying Principles in Ecology.- V: Kormondy E.J. (ed.), Readings in Ecology. New Jersey, Prentice Hall, s. 215-219.
WATT, K.E.F., 1973. Principles of Environmental Science.- New York, McGraw-Hill, 319 s.

 

2 KOMENTARJI

  1. Krasna in razumljiva naravoslovna razlaga.Mene pa ne zanimajo samo dejstva in dejanske ali samo pričakovane posledice-ves čas se sprašujem tudi,kdo in zakaj nam hoče navkljub njim in vsej očividni resnici namerno škodovati in nas uničiti.Kdo in zakaj,g.profesor?Odgovor “tranzicijska levica”mi ne zadostuje…kajti prizadevanja in agitprop zagovornikov problematičnih,nerazsodnih in v pričakovanih posledicah usodnih sprememb zakona me bolj spominja na napad podivjanih kobilic.Ne,da ne morem glasovati drugače kot proti;jaz sem proti in hočem tako glasovati…če bo sploh kaj pomagalo…

  2. Zmeraj obveljajo zakoni narave in ne zakoni države.
    Eden od temeljnih zakonov narave pa je preživetje močnejšega….tako da se ni za bati da bi zemlja iztirla….države ki se ne ravnajo po temeljnih zakonitostih narave so obsojene na propad….to je jasno tudi zgodovinarjem…..imperiji so padali ko so se oddaljili od temeljnih zakonov obstoja….zmeraj pa je ostala temeljna celica vsake družbe….družina zasnovana po naravnih zakonih….tako da evolicija bo že poskrbela da bo prav….na referendum pa le pojdite in volite….tudi za dobro države

Comments are closed.