Pismo bralca: Kako igrati igro, kjer te izigravajo

59

vojna sahS prijateljem igrava igro. Šah. Prijatelj obvlada sceno, pravzaprav vodi igro on, jaz se le odzivam na njegove poteze; praktično vse, kar storim, on že vnaprej predvidi. Njegova taktika je zelo napadalna. Na sumu ga imam, da je med mojim obiskom stranišča tudi prestavil nekaj figur, ker se mu tako mudi zmagati. Mimo pride prijateljica in brž ji je jasno, kdo bo v tej partiji zmagovalec.

Verjamem, da smo vsi že kdaj igrali takšno igro, kjer nas je nekdo izigraval bodisi bil le tako močnejši nasprotnik od nas, da je vodil igro in je bila zanj predvidljiva vsaka naša poteza. Takšno igro igramo tudi v zadevi z novelo zakona o zakonski zvezi, prepovedanim referendumom ipd. Na igro smo pristali, čeprav so nas že v začetku izigrali. Pravila igre so prikrojili po svoje in mi smo se kar sprijaznili, v igri bomo že dokazali premoč. Prav, je kar je. Igrajmo.

Do sedaj smo igrali natanko tako, kot je želel in predvidel naš izzivalec. Skušali smo se braniti in upali na zmago. Je v takšni igri sploh mogoče zmagati ali vsaj remizirati? Verjamem, da je, a treba bo igrati premišljeno in izzivalca presenetiti ali ujeti v lastno zanko.

Izzivalčeva (miselna) zanka št. 1 je tale: pravice za vse in vsakogar – a ne za Cerkev, to pa ne. Izzivalec se ujame v lastno zanko, ko mu povemo, da bodo po novem lahko npr. redovniške skupnosti brez posebnih ovir posvajale sirote in jih čudovito vzgajale, morda celo v nove duhovne poklice. Povemo mu, da trdno verjamemo, da bi bile (po Marcelinovem zgledu) takšne skupnosti čudovita okolja za vzgojo dobrih ljudi. Morda še namignemo, da Cerkev zakon zaradi tega potihem podpira in glej ga, zanka se sproži. Odlična poteza. Izzivalec je zmeden, ujeli smo ga v njegovo lastno (miselno) zanko.

Izzivalčeva zanka št. 2: vse je isto, vse je relativno, nič ni absolutno, sveto – a svoboda mora biti (skoraj) absolutna, tudi silno napredno je, če verjameš v to. Z relativiziranjem napadajo to, kar je sveto nam, poglejmo, kaj se zgodi, če relativiziramo do skrajnosti. Zakaj se sme država sploh vmešavati v odnose med ljudmi in to v 21. stoletju? Kaj državo briga, s kom živim? To bi bil šele napredni referendum, kjer bi sprejeli, da se država sploh ne umešava v medčloveške odnose. Dandanes bi to podpisal skoraj vsakdo in tak referendum bi, tako menim, uspel. Nastala bi ogromna zmeda na tem področju in država bi slej ko prej spoznala, da ima velik problem, nered, v Cerkvi pa bi poroka ostala sveta kot doslej, kar je nam sveto, bi ostalo nedotaknjeno. Izzivalca smo ujeli v zanko vere v absolutno svobodo posameznika.

Potem so tu naši aduti, naše prednosti, ki jih moramo v igri izkoristiti v svoj prid. En takih je obvezna civilna poroka ob cerkveni poroki. Odlično izhodišče za pogajanja, saj tu Cerkev (ki predstavlja del ljudi, ki nasprotujejo noveli zakona) dela državi uslugo, saj si država želi urejati odnose med ljudmi, že zaradi obdavčitve ipd. Ta predpogoj civilne poroke bi (lahko tudi po tihem) ukinili in ker večini vernih (kakor tudi nevernih) civilna poroka nič ne pomeni, bi imela država naenkrat vojsko »samohranilcev«. Zaradi množice izvenzakonskih skupnosti to pravno v zvezi z dedovanjem ipd. ni več problem, pa tudi s finančnega vidika je ugodneje. Če ne drugega bi dosegli vsaj, da začne država zopet (z olajšavami, finančno) spodbujati družine oz. civilne zakone, da ne bi bilo takšnega nereda. Seveda izhajam iz tega, da si država želi urejati odnose med ljudmi.

Potrebno je igrati premišljeno, razmišljati malo drugače in se ne zaleteti v izzivalčeve zanke. Možnosti za protinapad je ogromno. Ne smemo pripustiti, da izzivalec vodi našo igro ali nas celo izigrava. Vas zanima, kako se je končala moja partija šaha? Moj nasprotnik je bil tako zaverovan v svojo zmago, da sem izkoristil priložnost in mu podtaknil figuro. Samozavestno jo je pojedel, a to je bila past. Že po nekaj potezah sem elegantno matiral njegovega kralja.

Morda ne bomo zmagali, mogoče nam bo uspelo igrati nedoločeno, a predvsem: sodelujmo! V vsakem primeru se bomo v tej igri ogromno naučili. Mnogi šele v tej partiji zares spoznavamo, katere vrednote so nam pomembne in nas tudi povezujejo v čudovito ekipo. Še naprej igrajmo po vrednotah, a premišljeno in premeteno nikakor ne dopuščajmo izigravanja vrednot.

L. Kobal

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


59 KOMENTARJI

  1. Super.

    Potrebujemo pametne ljudi, pozitivno selekcijo v lastnih vrstah, kreativnost strategij, dialog.
    Ne pa populistične, neumne voditelje, ki nas vodijo iz ene Kosovske bitke v drugo. Mi, neumne, pasivne ovce, pa smo ob vseh teh porazih še bolj hipnotizirani v velikega vodjo.

  2. Zadeva ne pije vode logike.

    1.zanka povsem spremeni pravila igre, skratka meša se jabolka in hruške. Trenutno velja, da je posvojitev mogoče le s strani posameznika oz. kvečjemu dveh ljudi, če gre za zakonca, ki otroka posvojita skupaj. Posvojitev s strani neke skupnosti je problematična zaradi urejenja pravnih razmerij. Npr. vprašanje dedovanja ipd. Ampak ok, če bi se npr. država odločila, da je tudi to možno, potem mislim, da v družbi ne bi bil problem toliko v tem, da bi pač otroka posvojila neka skupnost redovnic, saj tudi do sedaj nihče ni protestiral, ker lahko otroke posvojajo kristjani, a ne? Vik in krik bi pa verjetno med kristjani, še posebej katoliki, nastal, ko bi na isti osnovi otroka hotela posvojiti kakšna homoseksualna skupnost. Potem bi spet poslupšali za otroka gre, a ne? Tako da tu je avtor samemu sebi jamo izkopal.

    2. zanka ima tudi logično napako. Tudi država ureja stvari tako kot ureja zato, ker so ji nekatere stvari “svete”. Demokratični državi, ki spoštuje človekovo dostojanstvo je tako sveto, da nihče ni diskriminiran na osnovi svoje osebne okoliščine. Državi pa je tudi sveto to, da skrbi za interese ljudi, zato pa tudi zadeve ureja. Ureja jih pa le tam, kjer je to potrebno, v vseh drugih primerih pa velja ravno to, da naj vsak počne to, kar ga je volja. Tako da seveda državo nič ne briga, s kom živiš. Briga pa npr. jo to, kako se do človeka obnašaš, ali jo/ga pretepaš, ali ji/mu zagotavljaš pogoje za preživetje, ali mu po smrti kaj zapustiš itd. Tako da tu nihče ne propagira vere v absolutno svobodo posameznika, to je logična napaka “slamnatega moža”, ampak vero v enakost pred zakonom, vero v pravico do tega, da nisi diskriminiran.

    Skratka, vidi se, kako nasprotniki pravic istospolnih sploh ne razumejo, zakaj se pri vsem skupaj pravzaprav gre.

    Se pa popolnoma strinjam, da bi morali cerkveno poroko izenačit s civilno in tak predlog je že obstajal v času priprave prvega družinskega zakonika v obdobju Pahorjeve vlade. Taka ureditev bi bila povsem na mestu. In tudi ne verjamem, da bi kdo imel karkoli proti taki ureditvi.

    • Prav vi imate očitno težave z “vodo logike”.

      1. Otroka bi že zdaj lahko posvojil posamezen redovnik, ne nujno cela skupnost. Ali pa bi si ga 2 redovnika kupila v tujini in uvozila kot svojega itd.

      2. Poglejmo, koliko je “državi, ki spoštuje človekovo dostojanstvo, le-to tako sveto, da nihče ni diskriminiran na osnovi svoje osebne okoliščine”: Mati ima za otroka pred rojstvom različne pravice do splava glede na otrokove “osebne okoliščine”. Če je otrok npr. prizadet, ga država diskriminira, saj ga ne varuje pred splavom tako kot otroke, ki niso prizadeti. Toliko o “svetosti” človekovega dostojanstva v naši državi.

      • Ravno obratno. Tu se spet strelja kozle.

        1. A obstaja zakonska določba, ki nekomu prepoveduje posvojitev zato, ker je redovnik? Odgovor je ne. Enako velja glede tega, če bi dva redovnika posvojila otroka v tujini. To posvojitev bi Slovenija priznala, kot to velja v primeru, da bi otroka posvojil kdorkoli, tudi homoseksualci. Torej v čem je tvoj problem?

        2. To sploh ne drži. Država o splavu ne odloča. Ta odločitev je v vsakem primeru prepuščena staršem otroka oz. predvsem nosečnici. Tu ni nobene diskriminacije. Normalno pa je, da zdravniki v primeru, da je z zarodkom kaj hudo narobe, na to starše tudi opozorijo, v nobenem primeru pa ne zdravnik, ne država ne odločata o splavu.

        • 1. Problem je verjetno vaš: Ste za to, da redovniki posvojujejo otroke ali ne?

          2. Država z zakoni regulira pravico matere do splava oz. varuje otroka pred splavom. Prizadeti otrok je pri tem diskriminiran.

          • 1. Seveda, niti jim Ustava ne zakon tega ne prepovedujejo! Tudi redovniki imajo pravico do tega, da so enakopravni državljani. Tako kot vsi ostali. Tako da še enkrat, v čem je tvoj problem?

            2. Spet. Ne drži. Citiraj določbo zakona, ki določa to, kar trdiš. Pravica do splava je ustavna pravica matere, tako da zakon kot tak jo ne more omejevat, saj bi s tem kršil ustavo. Rojstvo otrok je svobodno, to pravi ustava, svobodno je v vsakem primeru, ne glede na zdravstveno stanje zarodka.

    • Nihil … “Tudi država ureja stvari tako kot ureja zato, ker so ji nekatere stvari “svete”….

      Dvomim, da so “državi” lahko kakšne stvari svete !?
      Ker če komu so, so lahko “svete” le človeku.

      V mislih si verjetno imel oblast.

      • Ni imel v mislih nič. Samo svojo puhlo domišljijo. Človekove pravice mu niso resnične, ampak izmišljene. In še vedno “se bori” za izmišljene pravice??? Ne za resnične pravice. In tako tudi argumentira, iz domišljije.

    • Ti ne razumeš zakaj pravzaprav gre – ker le lapaš in lapaš o enih pravicah, ki pa ne obstajajo.

  3. Če je za politiko to igra/šah, pa je grozno, da je to za vas vojna. V celotnem članku, pa ni enega reacionalnega razloga, zakaj se sploh iti vojno. Zaradi vojne same? Oz. ker vojaki grejo v vojno, ko jim povelniki ukažejo.

    Glede “miselnih “zank” pa mora avotr pomojem paziti, da se sam ne ujame vanje.
    1. katere pravice cerkev nima? …skupnost ne more posvojiti otroka. otrok je lahko posvojen samo s strani enega odraslega (edina izjema je v primeru, če je tadrugi odrasli prvemu zakonski partner). lahko se pa čisto mirno katerakoli nuna (ali duhovnik) ali župnik,škof… postavi v vrsto za posvojitev – tega mu nihče ne preprečuje!
    2. zanimivo da se država ne bi smela vmešavati v odnose ljudi, cerkev pa se lahko? država se v vaš dosedanji odnos ni vmešala čistočisto nič. se je pa “vmešala” v odnose istospolnih. bolj je pomojem problem, da se vi čutite tako napadeni pri tem.

    In – nihče vas ne sili v civilno poroko. Zares se vam ni treba poročiti. Ker živimo v svobodni državi.
    ….
    Pa se vseeno povrnimo nazaj k šahu. Morda se lahko na celotno zadevo gleda tudi tako, vendar je sprejem tega zakona v primeru političnega šaha, vmesni premik kmeta – in vi tako gledate v tega kmeta, da ne vidite, da se prave in pomembne bitke dogajajo drugje – in od tistih je odvisna naša prihodnost, ne od tega, če se bo par sto ali tisoč homoseksualcev poročilo (in vsak od teh parov imel 10 otrok) …
    Če bi se le tako borili proti revščini na primer…

    • Rvno tvoj zadnji stavek dokazuje, da nimaš argumentov in poskušaš očitati – češ, borite se raje proti tistemu, kar meni ustreza.

      Pa se ti bori namesto za svoje privilegije proti revščini, zakaj pa tega ne narediš?

      • Ma, ja. Njemu samo omeniš revščino pa mu pena na zobe udari od borbenosti. To ti je borec, da mu ni para.

      • Tale zakon sploh ne velja več. Trenutno splav ureja ZAKON
        o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pri čemer prideta v poštev predvsem ta dva njegova člena:

        17. člen
        Umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov.

        18. člen
        Umetna prekinitev nosečnosti, ki traja več kot deset tednov, se lahko opravi na zahtevo nosečnice le, če je nevarnost posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjša od nevarnosti, ki grozi nosečnici ali otroku zaradi nadaljevanja nosečnosti in zaradi poroda.

        • In tako je v praksi – dejansko komisija izvršuje 4. člen starega zakona:
          http://www.bibaleze.si/clanek/nosecnost/ko-nosecnost-ni-zazeljena.html

          Od 10. tedna nosečnosti je za splav potrebno dovoljenje komisije. V katerih primerih je dovoljena prekinitev nosečnosti po 10. tednu? Po desetih tednih nosečnosti se splav lahko opravi, le če obstaja za to medicinsko ali socialno utemeljen razlog. In takega potrdi komisija.

          Kdo pa sestavlja komisijo? Socialni delavec, ginekolog in internist.

          Na osnovi kakšnih informacij se komisija odloča? Na osnovi medicinskih, če jih seveda imamo na razpolago. Na primer na podlagi ultrazvočne preiskave nosečnosti, če ta pokaže, da nosečnost ni takšna, kakršna bi morala biti. Komisija pa se odloča tudi na podlagi prošnje, v kateri ženska navede razloge, zakaj bi želela prekiniti nosečnost. Potem je pa stvar komisije, kako se odloči.

          Je recimo posilstvo zadosten razlog? To je razlog, ki ga komisija vsekakor upošteva. Sicer pa je dovolj, če ženska prepriča komisijo, da so njeni razlogi, zakaj bi želela prekiniti nosečnost, res tehtni. Zato je tukaj komisija, da se posveti vsakemu primeru posebej.

          • Spet ne. Ampak 18. člen Zakona, ki trenutno velja.

            Moraš ločevati, da je tisti stari zakon omejeval pravico ženske do splava, z novim je bilo to odpravljeno, hkrati pa je bil dan nosečnici na voljo še dodaten čas po tistih 10. tednih, da se za splav odloči, če obstajajo za to posebni razlogi, torej predvsem medicinski, pa tudi socialni, kar pomeni, da zdravstveno stanje otroka ni edini razlog, da se splav tudi po 10. tednu dopusti.

            Bistveno pa je to, da je odločitev za splav vedno prepuščena nosečnosti, torej tako do 10. tedna nosečnosti, kot tudi po njem. V to se država ne vtika, tako da tudi ne more nikogar diskriminirat, določa samo to, da je do 10. tedna splav mogoč brez utemeljevanje, po 10. tednu pa mora nosečnica odločitev za splav utemeljit.

          • “zdravstveno stanje otroka ni EDINI razlog”

            Saj o tem jaz ves čas govorim: zdravstveno stanje otroka (ki je njegova OSEBNA OKOLIŠČINA) je eden od razlogov, da se splav dovoli po desetem tednu nosečnosti. Če je otrok bolan, je torej diskriminiran in to država dopušča oz. predvideva!

          • Ni diskriminacije s strani države, ker o splavu država ne odloča. Pri splavu gre itak za to, da je zarodek kot tak že v osnovi v diskriminiranem položaju v odnosu do nosečnice oz. njene pravice do svobodnega rojstva otrok. V teh okoliščinah torej lahko diskriminira kvečjemu le nosečnica, saj je ona edina, ki se lahko za splav odloči in se odloči na podlagi kateregakoli razloga ona to želi.

            Še manj ima smisla govoriti o tem, da je nekdo iz zdravstvenih razlogov diskriminiran ravno zaradi tega, ker zdravstveni razlog ni edini razlog, na osnovi katerega je mogoče splav opraviti tudi po 10. tednu. Tako da je nesmiselno govoriti o kakršnikoli diskriminaciji, ker 1. sploh ni nujno, da bo komisija splav dopustila, če zdravstveni razlogi ne bi bili dovolj upravičeni in 2. lahko ga bo dopustila tudi v primeru povsem zdravega zarodka, kar pomeni ravno to, da je to, na kar ti namiguješ, nesmiselno trditi.

            Preprosto gre za to, lahko do 10. tedna splav opraviš brez da bi te o tem kdo kaj spraševal, po 10. tednu pa moraš svojo odločitev pojasniti. Lahko jo pa preprosto pojasniš tako, da rečeš, da v življenju nočeš imeti otrok in če bi komisija bila mnenja, da bi s tega vidika nosečnost in rojstvo otroka na življenje te ženske negativno vplivala, potem bo splav dovolilo. Pa tudi če je zarodek povsem zdrav. Po moje ta komisija splave dopušča v vseh primerih, ko uvidi, da si to nosečnica res želi.

          • V imenu države diskriminira komisija, ki splav dovoli ali pa ne.

            A ste vi plačani po znaku, da tako žlobudrate?

          • Komisija ne more diskriminirat, saj ni ne nad zakonom, še manj Ustavo, deluje pa v skladu oz. na podlagi obojega. Tako da a si ti plačan glede na to, kako veliko neumnost zapišeš?

          • Hvala za kratek odgovor brez žlobudranja.

            Dejstvo je, da komisija diskriminira. Morda je to tudi neumnost, vendar je še vedno dejstvo.

            Kako pa bi vi rekli temu, da je zdravstveno stanje otroka eden od razlog, da komisija dovoli splav? Saj to ste prejle sami ugotovili. Kaj je torej to drugega kot diskriminacija na podlagi osebne okoliščine?

          • Ne gre za diskriminacijo, če različno obravnavamo različno, torej v tem primeru zdrav zarodek od zarodka, ki ima resne zdravstvene težave oz. če nekaj obravnavamo različno na podlagi utemeljenega razloga.

            Ampak še enkrat, država se o splavu ne odloča, tudi komisija ne. Odloča se le nosečnica.

            Tudi razmisli malo o tem, kar sem že zapisal. Npr. imaš primer št. 1, pri katerem komisija dovoli splav po 10. tednu nosečnosti, ker je prišlo do zanositve na podlagi posilstva. Ti boš sedaj trdil, da so “posiljeni” otroci diskriminirani. Potem imaš primer št. 2, pri katerem komisija dovoli splav po 10. tednu nosečnosti, ker ima otrok tako hude zdravstvene težave, da tudi če bi preživel do poroda, bi verjetno kmalu po porodu umrl. In spet, ti boš trdil, da so tako otroci diskriminirani. Skratka, za vsak razlog, ki ga bo komisija uporabila za to, da splav po 10. tednu dovoli, boš ti trdil, da gre za diskriminacijo. In to je absurd. Ne more iti za diskriminacijo zgolj za to, ker se odločitev sprejme po 10. tednu nosečnosti. Če bi šlo za diskriminacijo bolnih zarodkov, potem po 10. tednu nosečnosti zdravega zarodka sploh ne bi bilo mogoče splaviti. Pa to ne drži.

          • Že spet žlobudranje …

            Če ljudi obravnavamo različno na podlagi OSEBNE OKOLIŠČINE, je to KAJ?

          • Aha, jaz se sprenevedam, ker sem na vsa dolga pojasnjevanja odgovarjal z “žlobudranje”, brez da bi karkoli od tega razumel. Ali si bil to morda ti? Ko te pa vprašam, kdo je tu različno obravnavan, pa seveda na to ne znaš odgovoriti. Tipično.

          • Robert Jordan 28.3.2015 – 12:45: “zdravstveno stanje otroka (ki je njegova OSEBNA OKOLIŠČINA) je eden od razlogov, da se splav dovoli po desetem tednu nosečnosti. Če je otrok bolan, je torej diskriminiran in to država dopušča oz. predvideva!”

            Nato sledi vaše razmišljanje, da komisija splave itak dopušča v vseh primerih (temu pravim jaz “žlobudranje”). In potem sledi vaše vprašanje: “Kdo je tu različno obravnavan?”

            Pa vprašate še koga drugega, ali to ni sprenevedanje. Jaz se poslavljam.

          • Kako je lahko nekdo diskriminiran zaradi neke okoliščine, če nasprotna okoliščina tej okoliščini sploh ni varovana?

            Saj tvoja neumnost je ravno v tem, kar sem že večkrat pojasnil, da trdiš, da so bolni zarodki diskriminirani, čeprav je mogoč splav tudi povsem zdravih. Skratka, sam s sabo si v kontradikciji. Zate je diskriminacija vsak razlog, ki ga komisija navede kot utemeljen. In to je absurd. Če bi obstajala diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja, potem tistih zarodkov, ki so zdravi, po 10. tednu ne bilo mogoče splaviti, kar pa ne drži. Tako da ravno to te sprašujem, kako je tisti zarodek, ki je bil po 10. tednu splavljen iz zdravstvenih razlogov diskriminiran v primerjavi z zarodkom, ki je bil po 10. tednu splavjen, čeprav je bil zdrav? Bo šlo?

          • Ker česar ne razumeš je to, da podlaga za splav ni stanje otroka, ampak želja nosečnice. V vsakem primeru.

          • Življenje nerojenega otroka v naši državi res ni absolutno varovano. Je pa varovano vsaj s tem, da mora splav po desetem tednu nosečnosti dovoliti komisija. Bolni otrok je v primerjavi z zdravim manj varovan, ker je njegova OSEBNA OKOLIŠČINA (= zdravstveno stanje) EDEN OD razlogov, da komisija splav dovoli. Ta ista OSEBNA OKOLIŠČINA (= zdravstveno stanje) pri zdravem otroku pa NI NIKOLI razlog, da komisija dovoli splav. Torej se bolnega in zdravega otroka različno obravnava glede na njuno OSEBNO OKOLIŠČINO (= zdravstveno stanje). In temu rečemo diskriminacija.

            Vaše žlobudranje o tem, da komisija splav dovoli v vsakem primeru, nima nobene osnove. Komisija nikoli ne bi dovolila splava, če bi nosečnica kot razlog navedla npr. otrokov spol (to je sicer zelo pogost razlog za splav ženskih otrok npr. na Kitajskem).

            No, zdaj pa mislim, da bo res dovolj.

          • “Bolni otrok je v primerjavi z zdravim manj varovan, ker je njegova OSEBNA OKOLIŠČINA (= zdravstveno stanje) EDEN OD razlogov, da komisija splav dovoli.”

            Ravno tu se motiš. Manj varovan bi bil, če bi dejstvo zdravega otroka onemogočalo splav po 10. tednu nosečnosti, pa ga ne. Tako da kako so manj varovani?

            In daj se enkrat zavedat, da splav ne temelji na stanju otroka, ampak želje nosečnice. Stanje otroka ni v nobenem primeru merilo, ampak je to zahteva nosečnice. Če nosečnica splava ne zahteva, potem nobena okoliščina zarodka splava ne more utemeljiti.

            Sktatka, tvoja logika, ki je še kaj hujšega od žlobudranja je taka.

            Zarodek, ki je splavljen zato, ker je bil spočet na osnovi posilstva je diskriminiran. Zarodek, ki je bi splavljen na osnovi socialnih okoliščin nosečnice je diskriminiran. Zarodek, ki je bil splavljen na osnovi ogroženosti zdravja nosečnie, je diskriminiran. Zarodke, ki je bil splavljen na osnovi duševnega zdravja nosečnice, je diskriminiran. Zarodek, ki je bil splavljen zaradi zdravstvenega stanja zarodka, je diskriminiran. Skratka, po tvoji logiki je vsak otrok, ki je splavljen po 10. tednu, diskriminiran. To je bedarija, ki je očitno ne razumeš.

            Vlečeš se ven pa še z eno bedarijo, ko trdiš, da pač nikjer ne piše, da lahko nekdo po 10. tednu splavi, ker je zarodek zdrav, zato so diskriminirani samo tisti, ki niso zdravi. Ampak spet ne vidiš dejstva, da je za zdravega zarodka, ki je splavljen, kljub temu, da je zdrav, povsem nepomembno, ali to kje piše ali ne. On je še vedno splavljen in če je, potem je debilno trditi, da je privilegiran. Če bi bil, potem ne bi bil splavljen. In ravno to bi ti moralo pomagati razumeti, da gre v tem primeru za pravico matere, da splavi, ne za pravico zarodka, da je splavljen ali ne. Ker bedarija tvoje logike je v tem, da bi lahko trdili, da so priviligirane okoliščine vse tiste, ki jih zakon ne navaja kot možen razlog za splav. Torej npr. tudi spol otroka, hkrati pa vemo, da splo otroka ni nobena garancija, da nek zarodek ne bo splavljen. Torej, kje ti vidiš privilegij?

            Skratka, ne gre za diskriminacijo, ampak za vprašanje utemeljenega razloga za izvajanje pravice nosečnice do splava. Če je nekaj utemeljeno, potem ne vodi v diskriminacijo. A so npr. zate duševno bolni diskriminirani, ker zakon za hude primere določa prisilno hospitalizacijo? Očitno da, in to zato, ker zakon tega ne določa za zdrave ljudi. Bo dovolj?

          • Priznam poraz. Na tako sprenevedavo žlobudranje ne zmorem odgovoriti. Čestitam! In se v sramu umikam.

          • Nobenega poraza ti ni treba priznati, ker tu se ne gre za to, da bi kdo zmagal ali izgubil. Lahko pa priznaš dejstvo, da so te argumenti prepričali in da sam ostal brez njih, ali pa tudi ne, to je tvoj problem, namesto da mi podtikaš žlobudranje in sprenevedanje ter igraš žrtev.

          • Lahko bi šlo pa tudi za sarkazem. Ampak kdo bi vedel …

            Se mi pa vendarle zdi potrebno jasno pokazati na zmoto, “da podlaga za splav ni stanje otroka, ampak želja nosečnice. V vsakem primeru.”

            To sicer velja za nekatere druge države, za Slovenijo pa ne. V Sloveniji imamo namreč t.i. “kombinirani sistem”:

            “To pomeni, da o umetni prekinitvi nosečnosti odloča ženska sama, ne da bi zato navajala razloge, vendar do določene gestacijske starosti. To pomeni, da je postavljen pogoj, da je noseča krajši čas (v večini ureditvah do dvanajstega tedna, pri nas v Sloveniji do deset tednov), če pa gre za indikacije, se lahko umetna prekinitev nosečnosti dovoli tudi, če traja dlje.”
            https://dk.um.si/Dokument.php?id=28708

          • nihil, pri vseh teh debatah se ti gre le za zmago ali poraz, pri čemer ti ne preneseš poraza.

    • 1. Eh, kako je lahko nekdo moj somišljenik, če razmišlja drugače kot jaz? Glede teh “somišljenikov” imam jaz enako mnenje kot do “vas”. Gre za nestrpne primitivce.

      2. Na tem linku nikjer ne vidim argumentov za to, kar trdiš. Verjetno pa misliš na to, da je v določenih primerih splav dovoljen tudi po zakonsko določenem 10. tednu nosečnosti, pri čemer je glavni razlog to, da bi predstavlja splav za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjšo nevarnost, kot bi grozila nosečnici ali otroku v primeru nadaljevanja nosečnosti in kasnejšega poroda. Ampak v tem primeru ne gre za diskriminacijo s strani države, ker država od nikogar ne zahteva, da splavi, ampak kvečjemu za diskriminacijo s strani matere, ki se pač odloči, da otroka zaradi zdravstvenih razlogov ne bo obdržala. V tem primeru ji država le daje več časa na voljo, da se za splav odloči, ne določa pa tega, da mora splavit. Gre torej za odločitev na podlagi spremenjenih okoliščin, kar pomeni ravno to, da se lahko v teh primerih zadeve ureja tudi drugače.

      • Glede na to, kako recimo tule nihil in obvezno ime v svoje interpretaciji raztegujeta “pravico do splava” daleč preko tistega, kar dejansko pravi aktualna slovenska zakonodaja in praksa na ginekoloških klinikah (kjer seveda ne gre z pravico, ampak za svoboščino, torej nekaj, kar se kazensko sicer ne preganja, ampak vsak moralno ozaveščen človek ve, da je nekaj, kar ni dobro in kar nihče na ginekologiji tudi ne dela rad), lahko samo še čakamo, kdaj bojo slovenski “progresisti” v svoji ideološki zagretosti začeli kampanjo za legalizacijo detomora.

        Ja, zakaj pa bi bili na svetu otroci, ki “niso zaželjeni”, kajne? 🙁

        • Tudi svoboščine so le pravice, ki se specifično nanašajo na pojem osebne svobode. Razlika je le v tem, da so svoboščine negativne pravice, torej tiste pravice, ki izhajajo iz pravice svobodnega ravnanja, v katerega se država ne sme vtikat.

          O morali razpravljati je tu brezpredmetno, ker tako kot obstajajo moralno razlogi proti splavu, obstajajo tudi tisti za. Pomanjkanje ozaveščenosti je predvsem v tem, da se tega nekateri ne zavedate.

          Glede detomora ima pa to toliko veze, kot če bi jaz rekel, da lahko le čakamo, kdaj bojo slovenski konservativci v svoji ideološki zagretosti začeli kampanjo za kriminalizacijo vsakega spolnega odnosa, pri katerem ne bi prišlo do izliva sperme v ženski spolni organ, ker bi to pomenilo umor otroka.

        • “zakaj pa bili na svetu otroci, ki niso zaželjeni” … hmmm – da jih morda ne bi posvojili homoseskualci? ker ne bi odraščali v “optimalnih” pogojih?
          in če se mati odloči obdržati otroka in ji ta “uniči” življenje in je nesrečna in vse to prenese na otroka?

          …me pa vedno navdušuje, kako skrbite za zarodke. potem vas skrbi za otroke (tam že malo manj – se ne sekirate, če so revni ali zlorabljani), ko pa le ti odrastejo pa – ko jih j….
          in tako naprimer iz teh nezaželjenih in nesplavljenih otročk zrasetjo homoseksualci ali pa celo gejevski aktivisti – je pa konc zabave. jih pa lepo zavržete na rob družbe (če jih že pobijatei ne smete več)in imate lepo čisto vest. ker, seveda, za otroke gre. dokler so naši. in so verni. in niso homoseksualci. ali socialisti. ali preveč bogati. ali poslušajo rock. ali seksajo pred poroko. ali se ne oblačijo primerno. ali so cigani. ali muslimani. ali…
          skratka, kot že telikokrat ugotoljeno, enmejčkn hinavsko.

    • 1. nisem vedel, da obstajajo kakšne pobude, da bi duhovniki in redovnice želeli posvajati otroke? se motim? in da bi šlo komu ob tem na bruhanje? kakšen dokaz za to trditev? …zanimivo je pravzaprav to, da cerkev prepoveduje duhovnikom otroke. in kot tudi sam veš je bilo v preteklosti (in tudi dandanes) kar nekaj otrok raznoraznih župnikov. in ti otroci najbrž ne bi imeli nič proti, če bi jih njihov pravi oče priznal (jih celo posvojil) in bi tako dobil očeta, kot mu “po naravi” pripada. država mu tega ne prepoveduje. cerkev pa mu.

      2. kot že omenil nihil, splav ureja zakon o zdravstvenih ukrepih…. in, da, ga dovoljuje. nisem za to, da se splav uporablja, kot kontracepcijsko sredstvo, vendar pa mislim, da ima ženska pravico odločati o sovjem telesu – in v tem primeru odločati o dveh življenjih. svojem in morebitnem bodočem otrokovem. zakaj se ženske odločajo za splav v 30. letu, jaz ne vem – že morajo imeti pametne/neumne razloge – ampak sem vesel, da živim v tako sovobdni državi, da se lahko.
      vesel sem tudi, da je mladina tako ozaveščena o varni spolnosti, da je najstniške nosečnosti tako malo! (hvalabogu za spolno vzgojo in kolilkortoliko odprt pogovor o kontracepciji)

      • Zanimivo, kako so zdaj tu nekateri velikodušni do tega, da bi redovniki posvajali otroke. Poskusite s to velikodušnostjo prepričati še svoje somišljenike oz. vsaj zaveznike na Mladini, Dnevniku, Delu itd. Ko vam uspe, vam bom pa čestital.

        Še danes bi si lahko predstavljali, tako kot se je dogajalo v preteklosti, da so redovniki v Afriki kupovali sužnje, ki so bili otroci brez staršev, jih “posvojili” in vzgajali, tako da so pogosto tudi sami postali redovniki. Enkrat bi torej od vaših somišljenikov oz. vsaj zaveznikov na Mladini, Dnevniku, Delu itd. res rad slišal, da bi bila to še danes odlična ideja!

        Ali pa gre morda tudi na Mladini, Dnevniku, Delu itd. samo za “nestrpne primitivce”?

        • žal vam moram sporočiti, da niso vsi novinarji omejenih časopisov moji somišljeniki. in nimam kučanove slike na steni. in ne sledim slepo bratuškovi. in nisem zaljubljen v moderndoferja ali pahorja. in ne nosim rdeče zvezde.
          in, tako je, če bo kakšen “levi” novinar ali politik govoril nestrpnosti- ga bom označil za nestrpnega primitivca. (tu je pač razlika med mano in vami. “vaši” so sveti in nikoli ne zagrešijo nobene napake. jaz pa “naše” (ni s tem mislim “ne-vaše”, ker mojih pravzaprav ni) obsojam. in ne iščem izgovorov v smislu, “saj vaši tudi to počnejo” in podobno..) pač, mi moja vest ne dopušča hinavščine.

          in, priznam, pojma nimam, da bi kdaj pri nas tekla debata o tem, da bi redovnice lahko posvajale otroke – razsvetlite me.
          pravno pa ni čisto nobenih ovir, da jih ne bi. seveda je vprašanje, če bi ji csd dovolil. in je vprašanje, če je versko tako indoktrinirana skupnost sposobna res poskrbeti za dobrobit otroka (ampak tu se lahko motim) .. še enkrat pa – mislim, da je cerkev ta, ki jim to najbolj preprečuje. in ne preprečuje jim država, da se ne poročijo, ampak jih cerkev sili v celibat. (kot sam veš so tudi v krščanstvu opcije, kjer celibat ni Zapovedan)

          • Dobro, niso “vsi” vaši somišljniki. Vsaj nekateri pa, kajne?

            No, torej poskušajte o svoji velikodušnosti kaj objaviti v Mladini, Dnevniku, Delu itd. Potem se pa spet slišimo.

          • Ne delaj se lepega in ne širi laži o desničarjih. Tudi na desnici pokritiziramo svoje, le ne v temah, ki bi bile tebi všeč.

            Ti pa vaše pokritiziraš le takrat, ko niso dovolj komunajzerski.

  4. Prav je, da se pokaže na milo rečeno neumne situacije, ki sedaj nastajajo. Vendar igre življenja in igre šaha ne moremo primerjati zato, ker igralca šaha ne moreta računati na pomoč Boga. Pri igri življenja nam pa nihče ne more prepovedati molitve. Nihče nam ne more prepovedati, da prosimo Boga za dar sveta v primerih, kot je bilo soočenje, ko je ga. Zevnik morala igrati proti številčno močnejši ekipi na televiziji. Nihče ne more reči, da je proti pravilom, če angel varuh namigne, kje je nastavljena zanka.

  5. Hm. Zanimivo. Alternativni pogled. To pogosto manjka desnici.
    Na isto tematiko istospolnih porok sem prebral zanimivo razmišljanje na nekem ameriškem političnem portalu. Poanta je bila, da – tako kot tu avtor primerja situacijo s partijo šaha – je tudi v ameriškem političnem preigravanju šlo za neke vrste igro – pokra. In zagovorniki naravne družine niso uvideli ozadja boja: to da sploh ne gre za pravice istospolnih ampak za to, kako spremeniti zakonodajo, ki bi izločila verne ljudi iz javne sfere. Tako niso sprejeli kompromisnih predlogov ampak so šli – kot je to pri pokru – ‘all-in’. Ko so na ravni zveznih držav začeli izgubljati pa so podporniki te nove “gay-friendly” zakonodaje začeli le-to izrabljati za to, da so začeli pritisk na verske skupnosti in začeli s proti-krščansko gonjo. Poanta ameriškega komentarja ter na nek način očitka konservativcem je bila: če niste bili prepričani v moč svoje pozicije ne bi smeli iti ‘all-in’ in sedaj morate sprejeti posledice za svojo igro.
    Sam se osebno OSTRO proti glede teh sil uničiti družinske in partnerske odnose v družbi – in sem tudi glasoval proti prvemu DZAK – ampak mogoče bi morali spremeniti taktiko. Že takrat nekako nisem bil prepričan ali se ne bo gonja (še v večji meri) ponovila in ali ne bi bilo pametno narediti neke vrste bočnega manevra, diverzije. Torej tudi mi bomo morali zadeve zastaviti drugače.

    Mogoče najprej v svojih lastnih družinah drugače zastaviti življenje vrednot ter tudi samo sklepanje zakona – in se hkrati soočiti s problematiko naraščajočih ločitev med katoliškimi pari. Ter premisliti pripravo na zakon in na družinsko življenje: ali izhajamo iz družine ali odnosa med dvema zakoncema (mislim, da ste imeli na Časniku članek na to temo). Ker če ne smo tudi mi hinavci. Navsezadnje – zakaj ne bi priprave na zakon približali tudi tistim iz ne-katoliške sfere? (seveda za njih v drugačni obliki). O tem sta enkrat na pogovornem večeru govorila mlada zakonca Škoberne.
    Kako pravijo: kar te ne ubije te naredi močnejšega????
    Mogoče je pa v tem nekaj dobrega …..

  6. Proti absurdu se ni mogoče boriti z argumentom. Ideja, da je treba vse predebatirati ima veliko pomanjkljivost, ker predpostavlja pošteno debato. Tu je ni bilo. In tudi sploh ni mogoča. Absurda se ne da odpravljati z diskusijo, ampak zgolj z notranjo poštenostjo udeleženih. Te ni bilo na levici, niti kančka. geji so pa mislijo da bijejo neke svetovne bitke, ki se jim bodo obile o glavo še prehitro.
    Najhuje bo sedaj v šolah. Šola ne uči samo znanosti, ampak tudi postavo. In tako bo zdaj učila absurd. Kako to uničuje razum otrok najbrž ni treba razlagat.

  7. Kadar sem igral šah, sem imel mnogo raje bele figure. Prva poteza mi je bila vedno za 2 polji pred kraljem e4, kar vodi v odprte otvoritve. Če se je dalo, sem igral napadalno, kombinatorno in tudi z žrtvami. Recimo že v drugi potezi s kraljevim gambitom ali recimo v četrti z Evansovim. Rad sem preigraval in študiral mojstre napadalnega odprtega šaha in kombinatorike iz preteklosti: Murphyja, Laskerja, Talja, Bronsteina, Fischerja, našega Planinca itd.

    Mogoče tudi zato ne sprejemam najbolje vsebine tega članka. Mislim, da je zgrešena ocena, da je nasprotnik močnejši in da zmaguje. Nasprotno, pri družinski zakonodaji imamo kristjani in konzervativci na svoji strani argumente in ljudi. Večino ljudi.

    Nimamo pa dominantnih medijev, da. ( Ki so spet nesramno pristranski, tudi tisti, ki se financira direktno iz naših prisilnih naročnin.) Nimamo FDVja in nimamo večine na FF, predvsem razne sociološke smeri.

    Sicer pa nasprotno od ocene članka zmagujemo pri vprašanju, kljub temu da delujemo v močnem protivetru medijske propagande, ki ima vse lastnosti aktivizma bolševističnega tipa. Vse ankete kažejo na večino proti zakonu. V nekaj dneh se je zbralo nad 80.000 podpisov, kar je omogočilo začetek postopka za referendum. Na upravnih enotah je dalo svoj podpis za referendum v samo 4 dneh skoraj 50.000 ljudi, kar je rekord v 25 letni zgodovini države. Prepričani smo lahko optimistično, da bomo dobili ta referendum in da bo tako odločilo več kot potrebnih 340.000 volilcev.

    Igramo torej svojo igro, za svoje krščanske in obenem civilizacijske vrednote in je torej avtorjeva temeljna ocena zgrešena, izhajajoči taktični predlogi pa precej kaotični in rahlo anarhistični.

    Zakonska zveza moža in žene, tradicionalno družinsko ognjišče okoli trdne ljubeče zveze očeta in matere, ki predajata skrb in ljubezen otrokom, je temelj zahodne civilizacije in njene uspešnosti. Tem stvarem je civilizacija zato dala poseben status. Posebno podporo in varovanje. Eksluzivnost, če hočete diskriminacijo ostalega. Z več kot razumnim razlogom.

    Tako naj tudi ostane. Dobrih, učinkovitih stvari se ne menja. Če bo družina vse ali karkoli, ne bo družina nič. Vemo, da branimo družino in vemo, da branimo zakonsko zvezo in njun poseben status in vemo, da druga stran to relativizira in razbija. Ni razloga, da bi igrali zvijačno in da ne bi igrali z odprtimi kartami. Ponosno in zmagovito.

    Vemo, da branimo tudi pravico do naravne in razumne vzgoje naših otrok. Ne odrekamo ljudem z bolnimi nagnjenji pravice do svobodnega življenja v okvirih, kjer ne posegajo v življenje drugih. Ne bomo pa pustili, da nam ti lobistično organizirani zagreteži z bolnimi nagnjenji nagovarjajo in indoktrinirajo naše otroke po svojih bolestnih vzorcih npr. dekadentna gender theory. To je naša temeljna starševska pravica, ki si je ne bomo pustili vzeti.

    Upam, da bo podobno ugotovilo tudi slovensko ustavno sodišče in omogočilo referendum. Če bo ravnalo v skladu z ugotovitvami Evropskega sodišča za človekove pravice, se bo tako zgodilo. Škoda le, da že pred dogodki nismo izvedli referenduma, s katerim bi Slovenci po vzoru nekaterih evropskih držav zapisali v svojo ustavo ugotovitev, da je zakonska zveza zveza moža in žene in jo tako dodatno zavarovali. ( A kdo si je mislil pred leti, da bo to potrebno).

    p.s. Glede na nekatere prejšnje ne ravno prijazne komentarje naj nasprotno izrazim svojo veliko pohvalo in zahvalo vodilnim in aktivistom koalicije Za otroke gre.

  8. Vsi, ki lajnate kar naprej o pravici homoseksualcev, kažete, da je za vas otrok tako kot en paket, ki ga naročite prek ebaya.

    Še malo, pa se bodo začele dogajati reklamacije otrok – in vračanje, ker ne ustrezajo prićakovanjem.

    In zagovorniki istospolnih posvojitev ste tisti, ki morate dokazati, da je to enako dobro za otroke, kot, če ima očeta in mamo.

    Tega še niste uspeli.

    Otrokove pravice so tukaj na 1. mestu, šele na to pridejo pravice odraslih.

    • Clovek bi pricakoval, da bodo tisti, ki zelijo uvesti moznost posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev, vsaj poizkusili dokazati, da je to za otroke dobro (npr. ce odrasca v taki skupnosti od vsega zacetka, ce je eden od starsev bioloski itd.), pa se jim ni zdelo vredno niti potruditi, saj vedo, da bi taka argumentirana diskusija pokazala, da so njihovi “argumenti” sila bedni! Nakladajo o nekih bojda clovekovih pravicah, ob tem pa jih otrok niti malo ne zanima! Vse, ki zagovarjamo tisocletja preverjene vzorce druzine, oznacujejo za “nenormalne, homofobe ” itd, skratke zagamane kristjane, ki takim tovarisem ne nasedajo takoj. O tem, kako je to urejeno v drugih drzavah, predvsem pa o tem, ali je bilo resevanje tovrstnih primerov na takem “nivoju” kot pri nas in taka nujna prioriteta pri resevanju katastrofalnega stanja v Sloveniji, ne slisimo nic. Samo napad, nesramnost in nobenih argumentov!
      @Rokc je v nekem komentarju omenil ozadje takih tem – osramotiti, ponizati in izbrisati RKC. Zacelo se je s privatnim solstvom, zdaj so na vrsti istospolni pari, druge stvari pa imajo tako ze na spisku. Komentatorje pa tudi ze izbrane…

      • Argumentov dejansko nimajo.

        Ignorirajo naše argumente in pomisleke pa rezultate raziskav, ki jim niso všeč.

        Sami pa niso sposobni navesti verodostojne raziskave brez očitnih pomanjkljivosti.

Comments are closed.