Pezdir: Ko Svetlik preseže Križaniča

Predlog zakona o malem delu kaže, kako gnila je ta država. Na eni strani je vladna ekipa, ki oglašuje večjo prožnost, potem pa napiše predlog zakona – v katerem ob množici omejitev, ki so jih v zakon obsesivno izbruhali najrazličnejši državni administratorji -, ki v svojem bistvu ustvari vrhunsko rigidnost in omogoči le to, da prevzame odločanje o delovnem razmerju iz rok delodajalcev in delojemalcev in ga prenese v nedrje vladnih razsvetljencev.

/ …  /

Čudoviti svet državnega nasilja

Avtor analizira izbrane štiri rešitve v zakonu (op. adm.):

Študent naj plačuje zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, vendar pri zadnjem nima enakih pravic kot preostali zaposleni, saj se mu vplačilo v pokojninsko blagajno šteje le kot delovna doba.

Študent lahko zasluži največ šest tisoč evrov na leto, 500 na mesec.

Urna postavka malega dela se usklajuje z minimalno plačo.

Podjetja imajo določene kvote, koliko malega dela lahko zaposlijo.

/ … /

Rigidna fleksibilnost

V predlaganem zakonu o malem delu tako ni ostal niti f od fleksibilnosti. Podjetnik se ne sme sam odločiti, koliko malega dela bo zaposlil, ampak se namesto njega odloči vlada, podjetnik in študent se ne smeta sama dogovoriti o urni postavki, ampak to določi vlada. Študent lahko dela samo toliko, kot mu dovoli vlada. In v katerikoli panogi bo študent delal, bo največ, kar bo lahko zaslužil, enako znesku, ki bi ga dobil, če bi bil natakar. Prepoveduje se sezonsko delo, omejijo z zakonom že definirane pravice iz plačevanja prispevkov in pospeši delo na črno za vse tiste, ki imajo smolo, da zaslužijo več, kot jim dovoli država.

/ … /

Če bi država res hotela urediti študentski trg dela, potem zakon ne bi bil daljši od ene strani. V njem bi pisalo, da študent lahko dela kolikor hoče za kolikor denarja se že dogovori z delodajalcem in plača davke in prispevke (iz katerih črpa enake pravice,kot vsi drugi na trgu dela) po veljavnih lestvicah. Odpravi naj se status študenta in ne bo več težav s fiktivnim vpisom in zlorabo tega statusa. Študentu, ki raje dela, kot opravlja študijske obveznosti, pa naj se izda račun za vse obveznosti, ki jih ne opravi, potem pa naj se sam odloči, kaj mu je ljubše.

Več: Finance