Avtor: Ivan Puc. Vir: Reporter. Ime tedna je predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, ki je po preprečitvi referenduma o državnem holdingu in slabi banki postal tarča napadov zagovornikov referenduma.
Prvič so ga za ustavnega sodnika predlagali leta 1994, a je kandidaturo zavrnil. Leta 2008 jo je sprejel, ob prihodu v Plečnikovo palačo na Beethovnovi ga je zagrabil strah, kako se mu bo uspelo uveljaviti med uglednimi ustavnimi sodniki. Kot je povedal, je porabil dneve in noči, da se je prebil skozi veljavno pravo, predvsem ustavno. Kolegi sodniki so mu kmalu zaupali, da jih vodi kot primus inter pares.
Ko je prišel iz Indije, kjer je bil veleposlanik, na razglasitev neodvisnosti, je doživel to, da je mig države, ki jo je zastopal, prebil zvočni zid. Takrat si je rekel: zdaj pa bo šlo zares! Je tudi po odločbi, s katero so ustavni sodniki skoraj soglasno preprečili referendum o državnem holdingu in slabi banki, pomislil, da bo tudi zdaj šlo zares? Najbrž, a takšnega žaljivega medijskega stampeda in predrznega pogroma nekaterih svojih kolegov vseeno ni pričakoval. Tolaži se lahko, da dobiva veliko pošte tistih, ki so mu s tem stopili v bran. Ustavno sodišče – to je po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika dr. Toneta Jerovška nazorsko prej »levo« usmerjeno – se je vendarle zavedelo, kaj bi v tako kritičnih gospodarskih oziroma finančnih razmerah referendumi pomenili za državo. Zaveda se, dodaja Jerovšek, da ne gre le za razmere in stabilnost v državi, temveč za odgovornost do EU in vseh, ki opazujejo razkrajevalne procese pri nas.
V četrtkovih Odmevih ga je skušal v precep vzeti Igor E. Bergant. »Omalovaževalna in provokativna vprašanja ga niso izzvala,« je novinarjev aktivizem videl Jerovšek. »Televizijski voditelj je skoraj dobesedno bral stališča našega kolega Bojana Bugariča z ljubljanske pravne fakultete, ki je dejal, da odločba nima nobene obrazložitve in da je slabša od seminarske naloge. Voditelj in naš kolega sta zgrešila glede tega, da je sodišče odločalo o dopustnosti referenduma, ne pa o vprašanju, ali so določbe obeh zakonov ustavne. Predsednik Petrič je to dobro utemeljil.
Čeprav se ima bolj za pravnika in ne diplomata, je pred dobrima dvema letoma podpisal prvo obsežno sistematično monografijo Zunanja politika. Ne ponuja le poglobljene teoretske analize, ampak v vseh poglavjih z njo sooča tudi velike diplomatske izkušnje. Loteva se vseh pomembnih in trdovratnih dilem slovenske zunanje politike. Odločno zagovarja članstvo v Natu (nekateri so se medtem ohladili), dvomi o smotrnosti poskusov notifikacije avstrijske državne pogodbe in se na več mestih vrača k določitvi meje na morju s Hrvaško. Mimogrede lahko naletimo tudi na nasvet glede zahodne sosede: pogovori z Italijo o »skupnem problemu« varstva okolja v Tržaškem zalivu bi bili po njegovem zanesljivo uspešnejši od zahtev, kaj sme in česa ne sme zgraditi Italija v svojih zemeljskih vodah.
Predsednik države Borut Pahor je diplomiral pri Ernestu Petriču, ki ga je hotel poslati na študij v Ameriko, a je šel raje v politiko. Najbrž vendarle ne bo nikogar, ki bi preveril, ali je predsednikova naloga boljša od kake seminarske?
Izjave o Ernestu Petriču in zadnji odločbi ustavnega sodišča
Tone Jerovšek, nekdanji predsednik ustavnega sodišča: »Zaveda se odgovornosti te najvišje sodne instance, v skladu z njo tudi vodi ustavno sodišče. Ne naseda raznim provokacijam in političnim manipulacijam ter kljub očitkom o političnem odločanju vztraja pri neodvisnem ustavnem sodstvu. Nekateri ustavnemu sodišču očitajo političnost, a so sami na liniji natančno določene politične provenience.«
Dr. Bojan Bugarič, ljubljanska pravna fakulteta: »Namesto prepričljivih pravnih (ustavnih) argumentov odločba ustavnega sodišča povzame politično-ekonomska stališča vlade in jih prevzame za ‘svoja’. Čeprav na koncu zatrdi, da se ne ukvarja s primernostjo zakonske ureditve, v bistvu naredi prav to. Le da namesto argumentov o primernosti zakonske ureditve slepo verjame vladi.«
Dr. Jože P. Damijan, ljubljanska ekonomska fakulteta: »Končno je prevladala zdrava pamet in odgovornost za prihodnost države. Ustavno sodišče je ravnalo izjemno preudarno in odgovorno. Oba referenduma bi privedla do neoperativnosti vlade, nelikvidnosti proračuna v letu 2013 ter do nujnosti prošnje za finančno pomoč EU. Škoda, da se ni enako odločilo že lani glede pokojninske reforme.«
Vir: Reporter
