Pogovor z uradnim eksorcistom novomeške škofije Petrom Vrabcem.
Meseca maja leta 2014 je bilo v Škofijskih oznanilih objavljeno, da novomeški škof msgr. Andrej Glavan išče primernega duhovnika za službo uradnega eksorcista. Še isti mesec je to postal frančiškan pater Peter Vrabec iz samostana v Novem mestu. Pater Vrabec se je prijazno odzval našemu povabilu na pogovor o sodobnih duhovnih problemih in demonski obsedenosti ljudi z Očetom laži, ki že od začetka sveta zapeljuje ljudi.
V današnjem duhovno zmedenem času, imajo po prepričanju vesoljne Cerkve, izganjalci hudega duha zelo pomembno vlogo. Zakaj slovenski škofje imenujejo in podpirajo obstoj in delovanje uradnih eksorcistov?
Res je, vedno več je ljudi, ki prestajajo huda mučenja Hudega duha, slovenski škofje pa pri tem samo sledijo evangeljskim naročilom, ki jih je Jezus dal apostolom, predenje odšel k Očetu. To je še najbolj očitno na koncu evangelija po Marku. V Sloveniji škofje to spoštujejo, precej drugače pa je v Cerkvi na Hrvaškem.
Znano je, da ste se za duhovni poklic v Frančiškovi družini odločili v Međugorju… Kakšno vlogo ima Jezusova Mati Marija pri generiranju Vašega posvečenega življenja redovnika in še posebej pri Vaši službi eksorcista?
To pa ne drži v celoti. Preden sem postal škofijski duhovnik, sem bil revertit, kar pomeni, da sem spet začel verovati in živeti po načelih katoliške vere, kasneje pa sem se odločil za posvečeno življenje redovnika – Frančiškovega brata. Sicer pa sem doma iz Ljubljane.
Kako to, da ste se odzvali povabilu škofa Andreja in se odločili za tako odgovorno službo? Kaj Vas je nagnilo k temu?
Že dolgo pred tem so se mi ljudje, ki so bili okuženi z zlom zelo smilili. Takšen človek zelo trpi, ima najrazličnejše strahove, težko živi in mu je potrebno pomagati. O tem sem se veliko pogovarjal tudi s škofom Andrejem, zato odločitev za sprejem tega poslanstva ni bila težka.
V Sloveniji ni veliko uradnih, s strani Cerkve imenovanih izganjalcev Hudiča. Ali ste se že srečali s katerim ali celo z vsemi skupaj? Si med seboj pomagate in izmenjujete izkušnje? Kako komunicirate med seboj?
V Sloveniji deluje šest uradnih eksorcistov. Med seboj se vsi poznamo, vendar nekega formalnega srečanja med nami še ni bilo. Vsi pa čutimo, da se moramo začeti povezovati, izmenjavati pridobljene dragocene izkušnje in si medsebojno pomagati pri premagovanju zla v svetu in v ljudeh. V svetu deluje tudi mednarodno združenje eksorcistov, kjer permanentno organizirajo izobraževanja, seminarje itd…
Splošni religijski leksikon eksorcizem (lat. exorcismus) razloži kot »zaklinjanje« demonov in duhov z zarotitvenimi obrazci in uporabo posvečenih predmetov ali imen z namenom, da bi jih izgnali iz obsedenih oseb. Eksorcizem poznajo vse svetovne religije. Krščanstvo je eksorcizmu dalo obliko liturgičnega obreda, ki je še posebej prepoznaven pri sv. krstu. Kadar gre za dokazano obsedenost s hudim duhom je izganjanje zaupano od krajevnega škofa imenovanemu uradnemu in preizkušenemu duhovniku – eksorcistu.
Evangelisti veliko pišejo, kako je Jezus izganjal hude duhove … Znani sta priliki o dveh obsedencev iz Gadare, pa ozdravljenje Kananejkine hčerke in druge… Katera prilika o tem Vas najbolj nagovarja? Zakaj?
Vsi trije sinoptiki, evangelisti Matej, Marko in Luka veliko pišejo o dogodkih, kjer Jezus izganja Hudiča.Markov evangelij je glede tega še najbolj izčrpen. Osebno pa me še najbolj nagovarja prilika o božjastnem dečku, ki jo je zapisal evangelist Matej (prim. Mt 17, 14 – 20), katerega apostoli že preje zaradi pomanjkanje vere niso mogli ozdraviti. Jezus je bil ogorčen, saj apostoli še niso doumeli bistvo eksorcizma, za kar je potrebna globoka vera, poslanstvo Cerkve in zaupanje v božjo moč.
Katera je tipična Jezusova metoda, ko je izganjal hude duhove? Kako je to storil?
Jezus Kristus je izganjal hude duhove z besedami, pri tem pa se ni kaj dosti pogovarjal z vsemi prisotnimi. Tega načela se držim tudi sam. Zarotitvene molitve najraje opravljam potihoma in s Hudičem ne debatiram! Problem eksorcizma je, da običajno človeka napade več demonov hkrati, ki se skrivajo v obsedencu in svoje narave spretno prikrivajo. Zato je za uspeh eksorcizma izjemno pomembna identifikacija vseh hudih duhov.
Vedno poskušam najprej odkriti korenine zla.
V 19. stoletju je pesnik Charles Pierre Baudelaire zapisal:”Največja Hudičeva prevara je, da je veliko ljudi prepričal, da sploh ne obstaja!” Kaj menite o tej trditvi?
Ta poved žal še kako drži. Veliko je ljudi, tudi dandanes, ki se na Hudiča preprosto požvižgajo. Po drugem vatikanskem koncilu so bili tako prepričani celo nekateri teologi…Vendar evangeliji poročajo, da Hudič obstaja in deluje! Demonom pa takšno prepričanje, da jih ni prav ugaja, saj jih nihče ne preganja in tako v miru razdiralno vplivajo na ljudi in na celoten svet.
Katere metode pri zapeljevanju in obsedenosti pa uporablja Mefisto?
Mefisto ljudem vedno laže in jih skuša zapeljati v slaba dejanja, v greh. Veliki Lažnivec in njegovi sodelavci se najraje lepijo na grehe ljudi, njihove duševne in telesne rane, skratka na vse, kar je negativno, kot na primer strah in osamljenost. Skratka, Mefisto izkorišča vse človeške slabosti! Pri tem bi rad pojasnil tudi izraza, kot sta obsedenost in posedovanje. Prvi pojem je lažja oblika hudičevega delovanja in vplivanja na človeka, čisto do dna pa nikoli ne more. Bog je močnejši!Pri osvobajanju pa je pomembno, da se človek hoče odpovedati vsem zalezovanju Kačarja, pri tem veliko pomaga že spoved in podobno.
Opažam, da če ljudje svojim bližnjim ne odpustijo, Bog ne more blagodejno delovati.
V Vaših nedeljskih pridigah, kar pogosto omenjate tudi najrazličnejše kultne pojave, kot so ezoterika in podobno. S kakšnim namenom?
Na vse te nevarne zadeve je potrebno stalno opozarjati. Človek ni nikoli povsem varen pred takšnimi kvarnimi vplivi na njegovo notranjost. Najhujši je greh zoper prvo božjo zapoved: ‘Veruj v enega Boga!’ Prav proti osebnemu Bogu pa je uperjen okultizem, kjer gre za najhujšo obliko zakrknjenosti, kjer ljudje, ki so še obsedeni od demonov lahko poškodujejo sebe ali pa druge…Na tem področju pot za osvoboditev dolga in zelo boleča.
V 19. stoletju je Anglež A. Crowley začel razvijati kult satanizma! Gre za protikrščansko, anarhistično in nihilistično gibanje, ki prakticira črno mašo, spolne orgije v čast Satanu itd. Kako je satanizem razširjen v Sloveniji? Ali je molitev najučinkovitejša proti tej hudi zablodi?
Bistvo satanizma je, da najbolj direktno nasprotuje Bogu in mu pripisuje lastnosti Hudiča! Satanizem se poslužuje taktike nasprotja, ko obrača in laž razglaša za resnico itd… Crowley je bil popularen v ekstradni umetnosti, oboževali pa so ga tudi popularni Beatlesi. Na fotografiji njihove plošče Sgt Peppers Lonely Hearts Club Band, je namreč poleg številnih takratnih pomembnih in znanih osebnosti, naslikan tudi A. Crowley… Tudi Slovenija ni imuna na satanizem, na prefinjen način se širi zlasti med mladimi, ki zapadejo pod vpliv moči profesionalcev na tem področju. Molitev je prav gotovo najučinkovitejše sredstvo, še bolj pa zdravo veselo zakramentalno življenje in življenje po navodilih evangelija.
Ljudje so zelo pozitivno sprejeli Vaša redna in številna srečanja, kjer s polaganjem rok, nad tistimi, ki to želijo, molite za njihovo notranje ozdravljenje in podobno… Kako potekajo ta srečanja? Kako ljudje doživljajo srečanja s Sv. Duhom, ki daje moč in notranje očiščevanje?
V Novem mestu imam vsak drugi četrtek v mesecu sveto mašo za ozdravljenje. Po maši ostanejo ljudje v cerkvi, okrog oltarja, kjer molitve vključujejo odpoved hudičevim pojavnim oblikam. Osnova je krstna zarotitvena molitev, z mnogimi detajlnimi aktivnostmi, kot so odpoved služenja Hudemu duhu, molitve za izganjanje, klicanje Sv. Duha za ozdravljenje vseh tegob itd…. Ves čas pa je med verniki na oltarju prisotna sveta Evharistija v monštranci, Jezus Kristus pa ozdravlja vse, ki so se mu odprli z vero in prošnjami. Na koncu pa sledi še zahvala.
Kako in kje Vi osebno črpate »duhovno kondicijo« za boj proti zlu in demonom vseh vrst? Kako polnite »duhovno baterijo« Vašega vsakdanjika?
Ljudje s težavami se vedno želijo osebno pogovoriti z menoj, vsak dan, dopoldne in popoldne. Rad jim pomagam in to me ohranja pri moči. Vedno poskušam najprej odkriti korenine zla, ki je v njihovi notranjosti. Zato so ti pogovori lahko tudi naporni. Duhovno baterijo polnim z molitvijo, v varstvo se izročam Brezmadežnemu Marijinemu srcu, sočasno pa se prepuščam Jezusu Kristusu. Izredno močna je tudi molitev rožnega venca, branje Sv. pisma in molitvenega bogoslužja.
Ali ste v tem času po imenovanju za uradnega eksorcista že imeli kakšen resen primer zaklinjanja, oziroma izganjanja hudiča?
Konkretne primere ne morem navesti. Sicer pa imam vsako soboto zelo resne primere. Ljudje trpijo, zato potrebujejo zaščito, varnost pred nasiljem. Opažam, da če ljudje svojim bližnjim ne odpustijo, Bog ne more blagodejno delovati. V primerih, ko gre za posedovanje več demonov hkrati, potrebujem tudi pomočnike, v fizičnem in duhovnem smislu.
Gotovo so pri obredu eksorcizma ne obhodno potrebni križ, blagoslovljena voda, sveča in zarotitveni molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudega duha …Pri izganjanju hudiča uporabljate še kaj?
Vse našteto je potrebno za uspešno implementacijo eksorcizma. Sam sveče ne uporabljam, zelo pomembna pa je blagoslovljena voda, sol, različne zarotitvene molitve in Benediktov križ, ki ga nosi vsak eksorcist. Zvedel sem, da je uradni obrednik že preveden, nisem ga pa še prejel.
Kako pri ljudeh prepoznate, oziroma razločujete med najrazličnejšimi duševnimi motnjami in dejansko obsedenost od hudobnega duha?
Demoni kaj hitro prepoznajo zgoraj omenjene rekvizite, na katere pa se različno odzivajo. Kljub temu rekviziti zelo pomagajo pri identifikaciji in razločevanju dejanske obsedenosti s Hudičem, ali pa največkrat neke navidezne psihoze in podobno. Tudi tiha molitev prežene Zapeljivca, za katero obsedenec sploh ne ve, Hudič pa se odzove, se vznemiri in silovito izbruhne…
Ali obstajajo kakšne paralele med sodobno klinično psihiatrijo in izganjanjem hudega duha?
Tudi ljudje z duševnimi motnjami zelo trpijo, vendar o tem ne govorijo. Še vedno je med ljudmi zelo prisotna tabuizacija duševnih bolezni. Ljudje se bojijo stigme, da so duševni bolniki. Sam pri molitvah ne ločujem ljudi po njihovi bolezni, saj molitev lahko vsem samo koristi in pomaga.
Ali našim bralcem lahko svetujete, kako lahko prepoznajo nevarnost Satanove bližine? Če to spoznajo, kako se ga naj ubranijo?
Na to sem v odgovorih zgoraj delno že odgovoril. Znana je teza o »nevarnosti Hudiča«, ki deluje kot »pes na verigi«. Če se mu človek približa, ga obsede, na varni oddaljenosti pa človeku ne more prav nič škodovati. Kako to razumeti? Vsak greh, ki ga človek stori, je kot nekakšna špranja, skozi katero mu človek dopusti, da se mu približa, da ga poseduje. To so lahko ločitve zakoncev, prizadetost in potrtost, pomanjkanje vere itd. V današnjem poslovnem svetu pa opažam tudi veliko tako imenovanega prekletstva druge poslovne stranke itd… Nevoščljivost in sovraštvo sta pravi poti za demone, da z lahkoto uničijo človeka. Bolj ko je človek čist v odnosu do soljudi in do Stvarnika, težje ga obvladuje Hudič.
Vsak greh, ki ga človek stori, je kot nekakšna špranja, skozi katero človek Hudiču dopusti, da se mu približa, da ga poseduje.
Ali branje Svetega pisma in molitev zadoščata, da odženemo Lažnivca vseh Lažnivcev?
Vsekakor. Vsakodnevno branje in premišljevanje, ali celo večkrat na dan, Lažnivcu onemogoča posedovanje človeka. Zelo pomembno pa je tudi redno zakramentalno življenje, ki daje mirno vest in človeka napolni z radostjo. Dobro se je naučiti tudi posamezne stavke Svetega pisma dobesedno na pamet in jih v primeru Hudičevih napadov izgovarjati naglas! To zelo pomaga.
Kaj še želite na koncu tega pogovora še povedati našim bralcem v zvezi z eksorcizmom?
Najpomembneje je, da se kristjani ne smejo bati Očeta laži in prevare, Satana, ki človeku želi samo slabo, saj se med ljudmi počuti mnogo bolje, kot pa v peklu. Vera v Jezusa Kristusa je tista moč, ki uniči sleherno delovanje Hudobnih duhov!
Pater Peter Vrabec, zahvaljujem se Vam za sodelovanje, hkrati pa Vam želim veliko božjega blagoslova pri premagovanju in odganjanju hudega duha pri ljudeh.
Intervju je bil najprej objavljen v tedniku Družina.
