P. Lah: Ne zamerite se vladajočim

4
180

Novinarji in zaposleni bodo dobili jasen signal, da so varni le takrat, kadar so z njimi zadovoljne močne politične stranke, o novem zakonu o Radioteleviziji Slovenija meni komunikolog Peter Lah.

/ … /

Kot strokovnjaka za medije se vas je spregledalo pri povabilu k sodelovanju pri pripravi novega zakona o RTV Slovenija. Ste bili zaradi tega užaljeni?

Strokovnjak ne more biti užaljen. V trenutku, ko se prepusti čustvom, preneha biti strokovnjak. Popolnoma v pristojnosti ministrice je, da presodi, koga želi vključiti v proces priprave zakona. Koristno pa je, če v proces pritegne čim več različnih mnenj in pogledov. K bistvu demokracije sodi vera, da več glav več ve in da se legitimnih mnenj in interesov ne sme povoziti. Tako pripravljavcu kot javnosti koristi, da ne pride do tega, kar se nam zdajle dogaja z referendumom. Na zelo drag in neučinkovit način razčiščujemo tisto, kar bi lahko razčistili že v procesu priprave zakona. Namesto dragega referenduma, ki nas zna vrniti na izhodiščno točko, in populistično-politikantskih zdrah bi dobili dober zakon, s katerim bi vsi bolje živeli.

Iz nekaterih ust je slišati, da je “tokratni referendum o zakonu o RTV Slovenija še en poskus Janeza Janše, da obdrži nadzor nad nacionalno radiotelevizijo”. Kako ste vi doživljali nadzor Janeza Janše nad RTV-jem?

Ga nisem opazil. Te ocene razumem kot demagoški smodnik. Žal so se slovenski politiki javno hvalili s tem, da vplivajo na RTV. Nobeden izmed teh politikov se ne piše Janša.

Kako ocenjujete delo novinarjev RTV-ja pred sedanjim, t. i. Grimsovim zakonom, v času Grimsovega zakona in kakšne posledice na novinarje lahko pričakujemo od novega zakona?

Premalo poznam RTV, da bi mogel oceniti. Kolikor vem, je prejšnja ekipa uredila poslovanje. Ni mi znano, da bi prejšnja ekipa izvajala ideološki pritisk na novinarje. Prvi učinek novega zakona, če ga bodo volivci potrdili, bo ponovna reorganizacija te velike organizacije, ki je naporna in draga. Način, kako sedanja vlada ravna, vključno s pripravo zakona, pa verjetno novinarjem signalizira, da se naj ne zamerijo vladajočim strankam, če želijo imeti mir.

Bo torej novi zakon po vašem mnenju posegel v avtonomijo in povzročil politizacijo RTV-ja?

Cilji, ki jih ministrstvo za kulturo želi doseči z novim zakonom, so dobri. Kdo si ne želi avtonomnega novinarstva? Žal pa predlagatelji ne pojasnijo, ne v čem je nezadostnost sedanjega zakona ne kako bodo njihove spremembe izboljšale sedanje stanje.

Tu se nujno zastavi vprašanje, zakaj ministrstvo želi širokopotezno spremeniti način vodenja, upravljanja in nadzora, ne da bi prav vedelo, kaj je narobe s sedanjim in kateri ukrepi ga bodo izboljšali. Logičen je sklep, da ima strankarske in ideološke motive, ki z avtonomijo in profesionalnostjo nimajo nič opraviti. Če pa je tako, potem je dejanski učinek spremembe zakona ravno nasprotrn: namesto večje avtonomije, ki se kaže predvsem v tem, da vlada ne posega v javni zavod vsakič, ko se ji tako zazdi, bo avtonomija zmanjšana. Novinarji in zaposleni bodo namreč dobili jasen signal, da so varni le takrat, kadar so z njimi zadovoljne močne politične stranke.

Menite, da lahko pride na podlagi tega zakona do “čistk” med zaposlenimi na RTV-ju?

To je popolnoma odvisno od novinarjev samih. Občutek imam, da so aktivni tisti, ki simpatizirajo s sedanjo ideološko in politično navezo, drugi pa so pasivni. To je slabo. Tako kot velja za volitve, da zmaga tisti, ki gre volit, velja tudi tu, da pasivnost pomeni poraz.

Pred sedanjim, t. i. Grimsovim zakonom je programski svet RTV-ja vodil Janez Kocjančič, nekdanji šef partije. S sedanjim zakonom ga je vodil Stane Granda, predavatelj in komentator, zdaj pa mu predseduje Jernej Pikalo, prav tako predavatelj in komentator. Se vam zdi mogoče, da se z novim zakonom ponovi situacija, ko politik pod krinko civilne družbe neposredno vodi programski svet?

Novi zakon je po mojem mnenju slabši od sedanjega v tem smislu, da je manj demokratičen. Dosedanji Programski svet RTV je bil sestavljen tako, da je večino članov lahko predlagal kdor koli, tako posamezniki kot civilnodružbene organizacije. Novi zakon to možnost daje samo civilnodružbenim in izobraževalnim organizcijam, od katerih nekatere lahko neposredno imenujejo svoje predstavnike v Svet RTV, druge pa preko državnega zbora. Dosedanja rešitev se mi zdi boljša za slovenske razmere, ker naša civilna družba še ni na tisti stopnji zrelosti kot na primer v nemškem, skandinavskem ali anglosaksonskem prostoru.

To dejstvo zagovorniki srednjeevropskega in skandinavskega modela radi pozabljajo. Naša civilna družba je padla na izpitu zrelosti v trenutku, ko je na čelo RTV izvolila bivšega predsednika nedemokratične stranke in aktivnega komunističnega politika. V naših razmerah žal še vedno ne moremo reči, da civilno družbo pretežno vodijo preverjeni demokrati, zato je prepustitev RTV ali katerega koli sistema civilni družbi recept za to, da se bo bistveno zožil njegov idejni spekter. Državni zbor je v naših razmerah še vedno najbolj demokratičen in pluralističen organ.

Zakon predvideva predvajanje vsebin in programov, namenjenih predstavljanju družbenega položaja ter kulturnih in drugih dosežkov pripadnikov narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Kakšen je vaš pogled na ta določila?

Odločitev poslancev, da razširijo nabor manjšin na narode nekdanje Jugoslavije, me je šokirala in jo razumem kot demagogijo najslabše vrste. Zadeva ima načelne in praktične posledice. Prvič, ne vidim nobenega razloga za ta korak. Če pa so to že storili, potem bi se mi zdelo pošteno, da seznam razširijo na vse etnične skupnosti v Sloveniji. Ni mi jasno, zakaj bi država skrbela za kulture potrebe ljudi, ki so povečini že dobro integrirani v slovensko družbo in ki brez težav spremljajo programe iz drugih balkanskih držav, zanemarila pa tiste, ki so tovrstne pomoči bolj potrebni, na primer begunci in priseljenci iz Afrike ali Daljnega vzhoda. Poslanci s tem, ko nekomu brez prave utemeljitve dodelijo določene ugodnosti, potencialno diskriminirajo vse druge, ki ugodnosti ne bodo sprejeli.

Lahko si predstavljamo, kaj se bo zgodilo. Vsak program nekaj stane. Če bomo dobili nov program za narode bivše Jugoslavije, bo treba bodisi zvišati prispevek in prodati več oglasov, bodisi denar vzeti dosedanjim porabnikom. Od kod naj ga vzamejo? V poštev pridejo Italijani, Madžari, Romi, in seveda Slovenci – doma, v zamejstvu in po svetu. Ne spomnim se, da bi pripravljavci zakona vprašali katerega od naštetih, ali so pripravljeni plačati višji prispevek za RTV oziroma se odpovedati delu svojega programa za to, da bodo Hrvati, Bošnjaki, Albanci, Srbi in Makedonci imeli svoj program na slovenski javni radioteleviziji. Osebno menim, da je poslanstvo slovenske Radiotelevizije v prvi vrsti skrb za Slovence in manjšine. Manjšina pa je ustavnopravna in ne dnevnopolitična kategorija. Poljubno širjenje seznama prejemnikov takih ali drugačnih javnih ugodnosti vodi v demagogijo in klientelizem najslabše vrste.

Seveda obstaja še druga možnost: da tisti poslanci, ki mislijo, da narodi bivše Jugoslavije potrebujejo radijske in televizijske programe, le-te financirajo iz lastnega žepa.

Vir: MMC RTV

Opomba: objavljeni so nekateri deli pogovora

4 KOMENTARJI

  1. Tokrat se z docentom dr. Lahom strinjam v točki, ko pravi, da na zelo drag in neučinkovit način razčiščujemo tisto, kar bi lahko razčistili že v procesu priprave zakona. Sicer lahko diskutirava o novinarjih, ki so znotraj RTV brez dvoma naklonjenu politiku, osumljenemu kriminalnih dejanj, vendar kot naročnika in financerja me zanima predvsem in samo kvaliteta programa RTV. Grimsov zakon k temu prav gotovo ni pripomogel (pravzaprav bi lahko rekli, da je celo prišlo do izrazitega poslabšanja glede širine spektra vsebin, ki bi jih naj javna RTV pokrivala – v tej luči je prejšnje vodstvo prav gotovo padlo na izpitu in se izkazalo kot popolnoma nesposobno), veliko vprašanje pa je ali bo pripomogel ta zakon v kolikor bo sploh uveljavljen.

    “Seveda obstaja še druga možnost: da tisti poslanci, ki mislijo, da narodi bivše Jugoslavije potrebujejo radijske in televizijske programe, le-te financirajo iz lastnega žepa.”

    Tule se pa lahko malce ustaviva: zakaj potem verniki ne bi financirali oddaj kot so obzorja duha, prenosi maš itd. iz lastnega žepa (pa ne mi zdaj s plačevanjem naročnine – državljani jugo porekla jo prav tako plačujejo).

  2. Kako rx manipulira – “naklonjeni osumljencu kriminalnih dejanj”.

    Pošteno povej – naklonjeni nedolžni žrtvi komunajzerjev, ki se ne morejo sprijazniti, da posla ni dobil LDSovec in so zato lažno obtožili tega politika.

  3. JE proti JJ vložen obtožni predlog? DA
    Je torej osumljen kriminalnih dejanj? DA.

    Na drugi strani pa za obstoj zarote proti temu poštenjaku žal ni nobenih relevantnih upoštevanja vrednih dokazov (jokanje njegovih propagandistov in njega samega seveda ne šteje med dokaze).

  4. rx170, samo budale še verjamete, da je Janša res česa kriv.

    Seveda je veliko dokazov, da so vse to zmontirali zgolj zaradi tega, ker LDSovec ni zaslužil.

    Dokaz, da je vse zmontirano, je to, da ne prekinejo pogodbe s Patrio, kljub protikorupcijski klavzuli.

    Torej – nobenega dokaza nimajo, da naj bi Janša prejel kakršno koli podkupnino, je pa veliko dokazov obratno.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite