V internih razpravah preden je počilo med Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom, so v SMC med različnimi frakcijami padale tudi hude besede, celo o rušenju države. Na posnetku so poslanci SMC na seji enega od odborov DZ lani.
Na vzhodni sredozemski poti, torej čez Balkan, se je število prehodov meje v zadnjih štirih mesecih lani zmanjšalo za 98 odstotkov v primerjavi z letom prej. A pritisk ostaja. Na osrednji poti (čez morje v Italijo in druge države) ) je lani v EU prispelo 181.000 beguncev, število mrtvih in pogrešanih je preseglo rekord iz leta 2013 in je visoko tudi v začetku letošnjega leta.
Ti podatki so iz Deklaracije iz Malte, ki so jo voditelji evropskih držav, med njimi je bil tudi slovenski premier Miro Cerar, potrdili v zadnjih dneh in ki vsebuje tudi dogovor, kako še zaostriti mejni nadzor, veliko pozornosti pa je namenjeno zmanjšanju pritiska s stabilizacijo Libije, da bi ta obvladoval svoje meje in se lahko zoperstavila tihotapcem in begunskemu toku. Voditelji EU so ob strožjem nadzoru meja napovedali zaostrovanja mehanizmov EU za vračanje migrantov; ob spoštovanju mednarodnega prava.
Ob dilemah zaostrovanja mejnega nadzora, če bi se begunski val čez Balkan spomladi okrepil, je pred tem vrhom počilo v slovenski politiki, ko je predsednik državnega zbora Milan Brglez do konca vztrajal, da popravki zakona o tujcih, ki ji je predlagala vlada Mira Cerarja, niso ne v skladu z ustavo in ne mednarodnim pravom.
V javnosti in medijih je spor med poslanci SMC in med Cerarjem in Brglezom, sprožil kar nekaj običajnih zarotniških ugibanj, da je vse skupaj predstava za javnost, s katero se oba pozicionirata pred volitvami.
A teorija ima nekaj šibkih točko. Spor je trajal že dolgo. Vsaj del poslancev SMC ga je razumel kot spopad med teoretiki (Milanom Brglezom) in praktiki (notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar), ki morajo reševati težave, če se na meji spet pojavilo množice beguncev. Prevladalo je, da ni časa za teoretiziranje.
Od spora Brglez tudi nima kakšnih koristi, zastopa javno nepopularno stališče, predsednik države Borut Pahor se je, ko je podpisal spremembo ureditve, odločil za bolj popularno stališče, da ga je vlada prepričala in da od možnosti zapiranja meje tudi ne bo škode, če beguncev ne bo, kot za zdaj po njegovem mnenju kaže.
Strankarsko gledano je za Brgleza spor zelo neroden, saj mu v stranki očitajo pretirano zbližanje s Združeno levico. Nekaj podobnega kot so v NSI Alešu Hojsu, da se je preveč približal SDS.
Pri tem Brgleza celo morebitna razveljavitev popravkov zakona na ustavnem sodišču ne reši nujno. Spor bo namreč izgubila vlada SMC. Iz vrha stranke so ga zadnje tedne menda povsem odrezali od informacij.
Brglezov položaj ni podoben tistemu, v katerem je bil Anton Anderlič leta 2000, ko je kot vodja poslanske skupine zavrnil podporo večinskemu sistemu, kar je zahteval takratni premier Janez Drnovšek.
Več: blog Peter Jančič
