Pet velikih s klobuki

Spletni portal MMC RTV Slovenija je ob koncu minulega leta odprl rubriko za pogovor o »pet velikih« dejavnikih v slovenski družbi, ki so jih uvrstili v dve skupini: slava, moč, oblast, denar in vpliv na eni strani ter dostojanstvo, čast, ugled, ponos in poštenje na drugi strani. Gre torej za povabilo k razmišljanju o aktualnih razmerah s primerjanjem dveh skupin različnih vrednot.

Razmišljanje v klobukih

Razmišljanje je dejavnost, ki jo zmeraj, še posebno pa v teh razmerah, močno potrebujemo na ravni vsakega posameznika, na ravni organizacij, podjetij, političnih strank, vlade in voditeljev vsega, kar se kje dogaja. Pa sploh znamo razmišljati?

Dr. Edward de Bono, svetovno znani strokovnjak za raziskovanje delovanja človeških možganov in tehnik razmišljanja pravi, da je razmišljanje veščina, ki se jo je treba učiti. O tem piše v svojih dveh svetovno znanih knjigah Šest klobukov in Lateralno mišljenje (slov. izdaja: New moment d. o. o., Ljubljana). E. de Bono, ki je velik praktik, pravi, »da je glavna ovira pri razmišljanju zmeda«. V nas se naenkrat mešajo informacije, čustva, pozitivni in negativni pogledi ter kreativnost.

O vsakem od teh dejavnikov bi lahko rekli kakšno besedo. Na primer o informacijah, koliko so res dejstva in koliko interpretacije? Pomembno vprašanje za medije, pa tudi za vsakega posameznika, ki se spušča v pogovor o čemerkoli. Filozof Sokrat je ravno s preverjanjem poznavanja dejstev jezil svoje someščane in oblastnike, ker jim je dokazoval, da premalo ali nič ne vedo. Prav zanimivo si je zamišljati, kako bi Sokrat danes hodil po ljubljanskih ulicah in postavljal vprašanja demonstrantom, recimo o finančnih in gospodarskih razmerah, pa o zakonih in predpisih. Odgovori na ta vprašanja bi bili verjetno zamegljeni s čustvi, ki botrujejo tudi izražanju o negativnih in pozitivnih plateh. Predvsem pa nam manjka idej za rešitve problemov in poti za realizacijo dobrih idej.

Z metodo 6 klobukov E. de Bono usmeri razmišljanje v šest smeri, ki jih označi s šestimi raznobarvnimi klobuki: bela pomeni dejstva, črna negativne vidike, rumena (sončna) pozitivne vidike, zelena (upanje, klitje) ideje za rešitve problemov, rdeča pomeni izražanje čustev, modra pa je namenjena vodenju skupinskega razmišljanja.

Ugledni državljani v rumenem in zelenem

Na spletnem portalu MMC RTV Slovenija je že objavljenih nekaj pogovorov z znanimi slovenskimi državljani o aktualnem stanju v slovenski družbi. Zanimalo me je, kako zgleda njihovo razmišljanje skozi raznobarvne De Bonove klobuke. Vem, da je treba družbeno stanje spoznavati v realnosti, torej tudi z negativnih vidikov, vendar menim, da je bilo čustveno razgretega javnega izražanja črnogledosti kar povprek v zadnjem obdobju že na ulicah veliko, zato sem se v objavljenih pogovorih o »pet velikih« na MMC RTV Slovenija osredotočil na svetle barve, torej na pozitivne strani v naši družbi in na ideje za prihodnost.

Misli, ki so jih izrekli sogovorniki v pogovorih, nisem dobesedno citiral ampak povzel. Razmišljal pa sem tudi o možnostih za realizacijo njihovih idej. Za analizo sem izbral pogovore s Petro Matos – okoljevarstvenico in voditeljico odmevne akcije Očistimo Slovenijo, dr. Mirom Cerarjem – pravnikom in profesorjem, dr. Anico Mikuš Kosovo – pediatrinjo in predsednico Združenja za promocijo prostovoljstva, Domnom Kompjutom – študentom univerze v Cambridgeu in Marjanom Batageljem – podjetnikom in direktorjem Postojnske jame.

Petra Matos

  • Akcija Očistimo Slovenijo je pokazala, da imamo kot narod velik potencial, ljudje smo se pripravljeni povezati, če vidimo, da gre za pravo stvar. Veliko dobrega je v nas. Tudi mnogi politiki in uradniki so pripravljeni pristopiti k dobrim stvarem.
  • Trajnostni razvoj mora upoštevati tako okolje kot tudi gospodarstvo in socialo. Namesto da obdavčujemo ljudi oziroma plače, bi na primer lahko bolj obdavčili tiste izdelke, ki se jih ne da ponovno uporabiti. S tem bi spodbujali tudi podjetja, da preoblikujejo izdelke in omogočijo, da se čim več reciklira, kar ponovno ustvarja nova, lokalna delovna mesta.
  • Pomembno je ljudem pokazati primere dobrih praks. Videti morajo, da se do okolja in drugih prijazno življenje splača. Ozaveščenost je bistvena, v šolah že raste generacija upanja. Vsak ima moč, da zase izbere drugačno pot.

Miro Cerar

  • Imamo postavljen sistem, imamo parlamentarno demokracijo s kakovostno ustavo – ima neke pomanjkljivosti, ampak v osnovi je dobra ustava. Poudarjam, sistem je v osnovi dober. Mi moramo spremeniti naš odnos do nas samih. V družbi moramo uveljaviti odnos do sočloveka.
  • Moramo se naučiti, da sproti izražamo svoje nezadovoljstvo, kritiko. Ampak seveda – in to je bistveno – na kulturen način.
  •  Pomembno, je da se civilno družbo pripusti k sodelovanju z državnimi institucijami, da se jo spoštuje, da se njene ideje “posrka”. Zato je treba vzpostaviti sodelovanje, ki bo temeljilo na dobrem medsebojnem informiranju in zaupanju.

Anica Mikuš Kos

  • Prizadevanja, da globalni ukrepi ne bi prizadeli najbolj ranljive skupine – otroke, dokazujejo, da vendarle še imamo občutek zanje.
  • Tudi nevladne organizacije, ki niso politične, prevzemajo funkcijo socialnega aktivizma. Mnoge prostovoljske organizacije imajo izrazito socialno aktivistične vsebine.
  • Če se sam aktiviraš za kako koristno stvar, to vpliva na videnje samega sebe, videnje svoje moči spreminjanja, na lastno samopodobo. Vse to ima učinke – na aktiviranje notranjih sil, da se ne prepustiš, da se boriš, da se skušaš obdržati na površini, da ne potoneš v psihološkem smislu.

Domen Kompjut

  • Prvič, začnimo se opominjati, kaj prava demokracija pomeni: vlada ljudstva. O vladi začnimo govoriti bolj v smislu izvršiteljice družbene pogodbe.
  • Drugič, začnimo se izobraževati: znanje je moč. S tem mislim na čisto vsa področja človeškega zavedanja, vsak koncept, vsaka informacija je koristna. Zanimajmo se za čim bolj raznolika področja, preberimo novice ob jutranji kavi. Širok pogled na svet in kritičnost pri presojanju dejstev so lastnosti aktivnih državljanov, ki lahko le skupaj zgradijo delujočo in prijetno državo.

Marjan Batagelj

  • V Postojnski jami tehnično izboljšujemo osvetljevanje. Ko obiskovalec zapusti del Postojnske jame, morajo luči za njim ugasniti. In takšnih sektorjev prižiganja in ugašanja želimo imeti čim več. Prvi izračuni kažejo, da bi lahko za 40 odstotkov zmanjšali svetlobno onesnaževanje.
  • Pri podjetju Postojnska jama je takšna dividendna politika, da se ne izplačuje več kot 25 odstotkov dobička, tako da ne more priti do izčrpavanja podjetja.

Od idej do realizacije

Lahko vidimo, da so sogovorniki v pogovorih o »petih velikih« povedali kar nekaj pozitivnih o družbenem stanju v Sloveniji in tudi nekaj idej. Od idej do njihove realizacije je treba premostiti še lep kos poti. Morda zato veliko dobrih idej ni nikoli realiziranih.

Vprašamo se lahko, kdo bi lahko bil ali celo moral biti uresničevalec navedenih idej. Recimo ideje Petre Matos o obdavčitvi izdelkov, ki se jih ne da reciklirati. Menim, da bi idejo moral osvojiti Davčni urad Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Okoljevarstveniki v Društvu Ekologi brez meja pa bi jo morali tem institucijam predstaviti. Morda so jo že in državni uradniki bi morali prisluhniti.

Ideja Mira Cerarja, da bi civilna družba bolj aktivno sodelovala z državnimi institucijami pri vodenju države, kar kliče po upoštevanju s strani države in večji tovrstni aktivnosti nevladnih organizacij. Kje in kako začeti? Morda kar s skupnimi konferencami o najbolj perečih problemih. Mislim, da bi bilo to bolj produktivno kot metati granitne kocke in nositi transparente z žaljivimi napisi.

Za vsakega posameznika pa so pravi izziv ideje o aktivnostih na osebni ravni, na primer dejavnosti v prostovoljstvu, ter izobraževanje oziroma pridobivanje informacij na raznih področjih, da ne bi bili nevedni, ko se pritožujemo in zahtevamo spremembe na boljše.

Idejo o osvetljevanju v Postojnski jami bi lahko uresničili še marsikje, kjer po nepotrebnem nenehno gorijo luči. S tem bi se marsikje zoperstavili svetlobnemu onesnaževanju, pa tudi kaj privarčevali. Ideja in praksa o konservativni politiki izplačevanja dividend v podjetju Postojnski jami je vredna, da se nad njo zamislijo lastniki kapitala, morda pa tudi ekonomisti, ki se zavzemajo za famozni nacionalni interes.

Foto: Spletna stran www.debono.si

// //