Pesnica Eva Novak in njen prvenec, zbirka pesmi ”Preden odrastem”

V Šentjetneju se je predstavila mlada pesnica Eva Novak

Sredi septembra se je v šentjernejski knjižnici v Kulturnem centru Primoža Trubarja s svojim pesniškim prvencem, pesniško zbirko Preden odrastem predstavila Eva Novak, letošnja maturantka novomeške gimnazijeZ mlado nadarjeno pesnico se je pogovarjal njen mentor, učitelj in avtor spremne besede Tomaž Koncilija.

Uvodoma sta zaigrala odlična saksofonista Filip Derganc in Lan Zirkelbach, Evina prijatelja, sogovornik Tomaž Koncilija pa je predstavil Evo Novak, ki ni samo mlada pesnica, ampak tudi pisateljica kratke proze, pevka, inštrumentalistka in igralka. Poudaril je, da je kultura dobesedno stalnica njenega življenja. Eva je povedala, da najraje poje in si želi, da bo kdaj katera izmed njenih pesmi tudi uglasbena.

Iz Evinih pesmi veje želja ostati še malo otrok

Dodala je, da so njene pesmi nastajale povsem spontano, v trenutku, po navdihu, pesniti pa je začela v tretjem razredu gimnazije. Svoje pesmi težko komentira, iz njih pa kar veje želja ostati še malo otrok, saj se je bala obdobja odraščanja, ki še kako vključuje odgovornost za svoja dejanja, kar pomeni slovo od igre in otroštva. Prepričana je, da se z vsakdanjim osebnim odločanjem svoboda že odraža v njej. Takšna se počuti močna in pristna predstavnica svoje generacije. Žal mnogi ne čutijo ljubezni do poezije in poglobljenih pogovorov, s katerimi si Eva želi spreminjati svet. Morda ji bo to uspelo kasneje…

Starejši bralci v Evinih pesmih začutijo nostalgijo po mladosti, mlajši željo po odraščanju

Nekako na sredini večera je sledil kratek pogovor z Meto Sokol, njeno prijateljico iz otroških let. Radi se imata in prepričani sta, da bo to njuno pristno prijateljstvo trajalo večno. Po tem pogovoru je Eva Novak zablestela v svojem najljubšem elementu. Zapela je pesem Nece Falk, Internat, na kitari pa jo je spremljal Filip Brajčič. V nadaljevanju sta Tomaž Koncilija in Eva Novak pogovor usmerila v njeno poezijo. Njene pesmi zvenijo kot intimni poetični dnevnik mladostnice. V njih je popolnoma razgalila svojo notranjost in občutenje sveta. Eva piše poezijo z namenom, da jo berejo potihoma, za premagovanje dolgočasja, njena poezija je poezija trenutka. Starejši bralci v njej začutijo nostalgijo po mladosti, mlajši pa željo po odraščanju. V tem je veličina mlade pesnice, saj nagovarja vse generacije.

V svetu ni naključij, naključno je tudi življenje

Sogovornika sta se dotaknila tudi vprašanja tako imenovanega brutalnega realizma v sodobni poeziji. Eva je v svojem ustvarjanju samozavestna, realistka, vendar ob tem ohranja poetičnost. Pesmi piše predvsem zase, hkrati pa si želi, da bralci njene pesmi preberejo večkrat in ob tem poglobljeno razmišljajo, čustvujejo. Eva išče v svojih pesmih tudi odgovore na eksistencialna vprašanja. Ko gleda na svet v njegovi kompleksnosti, prepletenosti in zapletenosti, ga dojema in razume kot igro na srečo, niz naključij, tako kot je po njenem prepričanju naključno tudi življenje.

Pred koncem sta spet zaigrala njena prijatelja saksofonista, Eva pa se je zahvalila staršema, vsem nastopajočim, Kulturnemu društvu Severina Šalija in donatorjem. Ob prigrizku in pijači je nato v sproščenem ozračju sledilo še prijateljsko druženje, prežeto s pohvalami mladi pesnici in literarnim kramljanjem.

(Fotografija: Ema Koncilija)