Partizanski sodnik Jože Šegedin

3
260

Partizanski prvoborec, nosilec spomenice 1941 in sodnik Jože Šegedin, se je rodil 19. marca 1911 v Novem mestu. V tamkajšnji gimnaziji je bil odličnjak, tu pa je spoznal tudi svojo kasnejšo življenjsko sopotnico, hčerko novomeškega slikarja Josipa Germa, Ružo. Po gimnaziji sta odšla študirat v Ljubljano: ona na medicinsko fakulteto, on pa na pravno. Skupna pot ju je vodila tudi v partizane, kjer sta oba delovala pod okriljem Glavnega štaba NOV in POS na Rogu. Jože Šegedin je že leta 1941 vstopil v partijo in bil s strani okupatorja večkrat zaprt, mučen in interniran. Po kapitulaciji Italijanov je stopil v partizane, kjer je postal pomočnik načelnika sodnega oddelka pri glavnem štabu NOV in POS, predsednik vojnega sodišča Cankarjeve brigade in vojni tožilec Višjega vojnega sodišča pri Glavnem štabu NOV in POS. Sodeloval je tudi na Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda, kjer je med drugim tudi padla odločitev, kaj storiti s tisoč dvesto ujetimi belogardisti in četniki iz Grčaric in Turjaka. Na zloglasnem Kočevskem procesu, ki je trajal od 09. do 12. oktobra 1943 pa je Jože Šegedin nastopal kot priča proti enaindvajsetim obtoženim ujetim vodjem plave in bele garde. Njegova žena Ruža pa je postala upravnica celotne Slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice na Rogu.

Po osvoboditvi sta oba odšla v Beograd, kjer sta kot visoke vojaške osebnosti in v okviru svoje strokovnosti opravljala svoje dolžnosti. Tako je bil podpolkovnik Jože Šegedin prvi sekretar Vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu, žena Ruža pa je delala v vojno medicinski akademiji, kjer je specializirala ginekologijo in porodništvo. Med tem časom so Šegedina začasno poklicali tudi v Ljubljano, kjer je sodeloval na sramotnih zloglasnih Dachauskih procesih, na katerih je bil Novomeščan podpolkovnik Ivan More – Žan vodja, Šentjernejčan Franc Pirkovič pa član preiskovalcev! Po letu 1952 sta se Ruža in Jože Šegedin demilitarizirala in odšla v Ljubljano, kjer sta se poročila. Šegedin je postal sodnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1972. Jože Šegedin je po hudi bolezni umrl 13. oktobra 1973 v Ljubljani.

Foto: Wikipedia, Diehl-Oswaldov proces

3 KOMENTARJI

  1. MEFISTO,

    SOGLAŠAM Z VAŠIM MNENJEM. ŠEGEDIN NI ODGOVOREN SAMO ZA OBSODBE NA POVOJNIH PROCESIH V SLOVENIJI,(DACHAUSKI IN DRUGI), AMPAK JE VERJETNO “NA ONI SVET” POŠILJAL TUDI V BEOGRADU, V ČASU INFORMBIROJA, KO SO SODILI ŠTEVILNIM SOVJETSKIM IN DRUGIM DIVERZANTOM, KI SO VDIRALI V TITOVO JUGOSLAVIJO… TO BO POTREBNO ŠE RAZISKATI, KO BODO ODPRTI JUGOSLOVANSKI ARHIVI! REVOLUCIONARNO PRAVO JE V ČASU KOMUNISTIČNE VLADAVINE PRIŠLO VEDNO PRAV!

    FRANCI KONCILIJA

  2. V tej sodni dvorani, ki jo vidite na fotografiji, politično sodijo po dobrih šestdesti letih po Dachauskih procesih tudi Janetu Janši.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite