Partizanske pesmi peli “rdeči” slovenski politiki (FOTO)

21

Avtor: Tina Hacler.

Polna dvorana Stožice, na odru Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti, v prvi vrsti pa pojoči slovenski politični veljaki, ki so jih – simbolično – krasili kosi oblačil rdeče barve.

Tako je bila videti podoba koncertnega večera ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju. TPPZ Pinko Tomažič, ki je lani praznoval 40. obletnico, se je namreč po več razprodanih koncertih v manjših dvoranah odločil, da bo poskušal napolniti tudi dvorano Stožice, ki sprejme dobrih 12.000 ljudi.

Za dogodke na tako velikem prireditvenem prostoru smo vajeni, da so zelo dobro oglaševani, tokrat pa prestolnice niso preplavili veliki plakati in podobno. Toda vseeno jim je uspelo prodati več tisoč kart, ob 18.00, ko je bil napovedan začetek koncerta pod geslom za svobodo, za kruh, pa je bil oder še vedno prazen. Tik pred začetkom so namreč pošle še zadnje karte in trajalo je kar nekaj časa, da se je dvanajsttisočglava množica posedla na svoja mesta, koračnica Na juriš pa je oznanila, da se je v Ljubljano vsaj za en večer vrnila partizanska pesem.

Partizanske, uporniške in revolucionarne pesmi

“Pinkoti” oziroma člani TPPZ-ja Pinko Tomažič, trenutno jih je okrog 80, so nato občinstvo odpeljali nazaj v preteklost, v repertoar pa niso vključili le slovenskih partizanskih pesmi, saj so opozorili, da so se proti fašizmu borili tudi drugod, peli pa so tudi druge uporniške in revolucionarne pesmi.

Na odru so se jim pridružili tudi številni gostje, kot so Kombinatke, Zoran Predin, Vlado Kreslin, Buldogi, Zaklonišče prepeva, Nikolovski, Iztok Mlakar, Drago Mislej – Mef, Kraški ovčarji in mnogi drugi. S solonastopom pa je navdušila tudi 11-letna Urška, ki je s “pinkoti” enkrat že zapela na koncertu, zdaj pa so prišle na vrsto še Stožice. Urška je sicer že četrta generacija družine Margon, ki poje pri TPPZ-ju Pinko Tomažič – od samega začetka je tam pel njen pradedek, nato pa so se zboru pridružili še Urškini dedek in babica ter oče in stric.

Kako je peti v partizanskem pevskem zboru?

Kako pa je peti v partizanskem pevskem zboru, nas je zanimalo: “Meni osebno pomeni petje v zboru veliko. Ob pesmi zbora in udeleževanju vaj se spominjam na nonota, na zgodbe ki nam jih je pripovedoval on in naše none. Spomnim se na vsa zgodnja leta, ko sem kot otrok obiskoval koncerte zbora. Zavedam se, da pojem pesem, ki nosi večjo težo, kakor je le teža besedila. Nosi težo žrtev, težo borbe, v kateri je bila prepevana. Nosi pogum partizanov in ljudi, ki so vedeli, za kaj se borijo ter proti komu in čemu se upirajo. Pesem opeva enakost, bratstvo, enotnost narodov, ne glede na barvo kože ali debelino denarnice. V zboru se počutim odlično. Ko zapojem, je vse lepše. Vname v meni novo moč za vsakodnevno ‘borbo’,” je za MMC povedal Urškin stric, Mihael Margon.

“Naš zbor in pesem, ki jo prepevamo, opeva heroje”

Je bil zaradi svojega članstva v partizanskem pevskem zboru kdaj morda deležen tudi očitkov, smo ga vprašali. “Partizanski pevski zbor je Partizanski zbor in vsi bi morali vedeti, kaj je to, kam sodi in od kod izhaja ter katere vrednote predstavlja. Naš zbor in pesem, ki jo prepevamo, opeva heroje, ki so nam omogočili, da danes tukaj govorimo naš, materni jezik, da lahko mirno rečemo in izgovorimo besede: Slovenec sem! Brez Partizanov, NOB-ja, OF-a, TIGR-a, Tita … Slovenije oziroma Jugoslavije ne bi bilo. Pojedli bi nas tujci, kakor sicer to počno tudi danes, vendar z drugačnimi, bolj potuhnjenimi in prefinjenimi potezami. Nikoli nisem bil deležen očitkov, pa tudi ne bi si jih dovolil poslušati. Vsi bi morali vedeti, kdo so bili partizani! Tudi tisti, ki imajo danes o tem malček zamegljene pojme, so nekoč dobro vedeli, da brez partizanov tudi sami ne bi prišli tja, kjer so danes,” je odločno odgovoril.

Barva večera … rdeča!

Z njim se je več kot očitno strinjalo tudi občinstvo, saj je z glasnim aplavzom poleg pesmi pozdravljalo tudi vsak vezni tekst, ki je opeval partizansko junaštvo, v dvorani je visoko vihrala jugoslovanska zastava, mnogi pa so prišli oblečeni v partizanske uniforme ali pa vsaj s titovkami na glavi.

Najpogostejša barva večera je bila simbolična rdeča, za katero so se odločili tudi številni častni gostje v prvi vrsti, med katerimi so sedeli predsednik države Borut Pahor, premierka Alenka Bratušek z družino, nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk s soprogama, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije Janez Stanovnik, predsednik stranke SD Igor Lukšič s soprogo …

Pesem za “bando kravatarsko”, Pahor brez kravate

Bratuškova je tako izbrala svetlečo rdečo obleko, ki jo je kombinirala z ujemajočim se lakom za nohte, Janković je oblekel rdečo majico, Barbara Miklič Türk si je ovila rdeč svilen šal, njen soprog pa se je skupaj s Kučanom in Stanovnikom odločil za rdečo kravato. Brez kravate pa je prišel Borut Pahor: “Predsednik države je očitno dobil vpogled v repertoar večera in se zato odločil, da bo prišel brez kravate,” je priletela zbadljivka z odra, preden je skupina Bakalina skupaj s “pinkoti” zapela pesem Banda kravatarska.

Predsednik Pahor je TPPZ Pinko Tomažič sicer že v soboto dopoldne sprejel v Predsedniški palači in mu podelil odlikovanje zlati red za zasluge, podelitev odlikovanja pa je utemeljil z “izjemnim prispevkom zbora k utrjevanju slovenske narodne zavesti v zamejstvu, z ohranjanjem izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter za uveljavljanje slovenske kulture”.

Prepevali so skupaj z zborom

Koncert je trajal kar štiri ure, vzdušje je bilo nabito s čustvi. Vsi prisotni so vstali ob pesmih Hej brigade, Vstajenje Primorske in Internacionala, mnogi so zboru pritegnili na ves glas, med petjem pa se je orosilo tudi prenekatero oko.

Pogled na prvo vrsto pa je razkril, da so se povsem vživeli tudi častni gostje, in ne le preostalo občinstvo.

Premierka Bratuškova se je tako pogosto znašla na velikem ekranu pod stropom dvorane, saj jo je kamera velikokrat ujela, ko je skupaj s pevci na odru prepevala številne pesmi, katerih besedilo je znala na pamet – videti pa je bilo, da jo je še posebej očarala pesem Počiva jezero v tihoti. Ljubljanski župan Janković se je povsem razživel ob pesmi Računajte na nas, Milan Kučan je glasno prepeval Internacionalo, Danilo Türk pa je pogosto z nogo dajal ritem.

V priloženih fotografijah si lahko ogledate utrinke s sobotnega večera.

Vir: MMC RTV SLO


21 KOMENTARJI

    • to ime je tudi mene presenetilo. In ženske so vse imele rdeče obleke in moški vsi rdeče kravate. Rdeči pingvini, roboti, fritzli.

      Ali lahko prosim kdo prilepi sem gor celo pesem, ki jo je Matej Bor spesnil v partizanih in ima sloviti moto v eni od vrstic:
      ” NAŠ bOG so ROP, POŽIG in UMOR”

      • Na klic kominterne združite se v čete –
        v boj za svobodo, v boj za Sovjete.
        Rdeče smo fronte bojevniki mi,
        ker naše je geslo,
        Sovjeti sveta.

        Iz ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito,
        z naših se gora odziva mu tovariš Tito.

        Naglo puške smo zgrabili
        in v gozdove z doma šli,
        ko sovjetski so junaki
        skupen boj oklicali.

        Čez gore, polja
        po svetu naj doni,
        Slovenija svobodna
        sovjetska bodeš ti.

        Tovariš Stalin, hura! In lep pozdrav.
        Odkod? S slovenskih gmajn, vasi, iz host.
        Saj jih poznaš. Saj hodiš dobri gost,
        vsak dan med nas, iz Ruskih step daljav …

        Razpnite čez ves svet vešala!
        Vaš boj so: rop, požig , umor!
        Divjajte! Kri je zakričala!
        Glavo je dvignil v nas upor!

        Hura! Rdeči pionirji!
        V temelje, oboke –
        bombe, ekrazit!

        Jutri – rdeči inženirji,
        skozi slavoloke
        nov svet gradit!

        Naš smeh se razvihra v domovih!
        S čim bomo prali kri? S krvjo!
        Prisluhnite! Pri nas v gozdovih
        tesarji novih dni pojo!

      • Še prvotno besedilo “Hej brigade”(črni psi=kristjani,okupator ni omenjen)

        Hej, brigade, hitite,
        razpodite, požgite,
        gnezda belih podgan, črnih psov!

        Hej, mašinca, zagodi,
        naj odmeva povsodi,
        naš pozdrav iz svobodnih gozdov!

        Kje so meje, pregrade,
        za slovenske brigade?
        Ne, za nas ni pregrad in ne mej!
        Po slemenih oblačnih
        in po grapah temačnih
        vse od zmage do zmage naprej!

        Pride dan, ko z Ljubljano,
        zdaj nevesto prodano,
        bomo šli pred svobode oltar.
        Hej, od naše gostije
        vrgli bomo pomije
        psom, ki danes so nam gospodar.

    • Ne Ernestu Petriču delat krivice. Po vsem sodeč se je v tistem šund(r)u zelo slabo počutil.

      Sicer pa, ovce so strigli 45 let (+20) in jih strižejo še zdaj: nekaterim iz “štaba” so se tudi ob tem retro dogodku stekli v žepe prav lepi €€€ (beri: evri). Majice in zaprašena ikonografija pač stane. Avtobusi za kampanjske prevoze pa tudi.
      In največje ovce bi drugim pripisovali to, kar so sami.

      • kaj lahko pričakuješ od ljudi, ki so se povzpeli na vrh družbene lestvice z množično krajo, niso pa imeli ne znanja in ne delovnih navad, še manj podjetnosti. Znali so samo “poslovati pod mizo” in druge kriminalne rabote.

        Ne plačujejo davkov
        ne plačujejo plač delavcem, ne prispevkov
        pod mizo trgujejo v škodo drugih poslovnih partnerjev
        izčrpujejo podjetja
        po nasvete o poslovnih korakih podjetja hodijo spraševati CK ZKS v 21. stl…..

    • Frajgajst, zadeli ste v srž. Naj se ve kdo je gospodar in kdo je hlapec, kdo je lastnik in kdo je lahko samo suženj. Hvala za kratko in jasno sporočilo.

    • Kakšni gospodarji, saj ne znate gospodariti. Vi ste sužnjelastniki, Fritzli, nekaj podobnega kot nacisti in SSovci – le da oni niso imeli toliko desetletij, da bi pokazali kako nesposobni gospodarji so.

    • seveda se ve, di vi vse vodite. Tu ti ne oporekam. Torej ste neoliberalci, sužnjelastniki in KRIVCI za veliko bedo našega naroda in za lačno ljudstvo!

    • “Naj se ve, da smo na Slovenskem MI gospodar!”

      Se strinjam. To je bolj nazorno razložil tov. Stane Dolanc leta 1972 v Splitu: “Mora nam biti popolnoma jasno, da smo v tej državi komunisti na oblasti. Kajti če ne bi bili mi, bi bil pa nekdo drug. Ampak temu ni tako in tudi nikoli ne bo!”

  1. Za razliko od sodelovanja na proslavi slovenske drzavnosti omenjeni pevci niso imeli tezav, nastopov gotovo ne bo manjkalo, pa tudi cas so imeli. Ali sta praznovanje slovenske samostojnosti in partizanstva nasprotni? Ali ne gre za podobno stvar? Ce bi slo samo za boj proti okupatorju, potem bi oboje obelezevali z enako odlocnostjo in z enakim navdusenjem. Pa temu ni tako! Frajgajst, prav imate, se vedno je Partija na oblasti!

Comments are closed.