Partizani in kolaboracija v Sloveniji

55
830

SlovenecV prvem obdobju okupacije, od 17. aprila 1941 pa do 22. junija 1941, pred nemškim napadom na SZ, še ni bilo slovenskega partizanstva, bili pa so aktivni komunisti v tem obdobju veliki prijatelji, zavezniki Hitlerja, ki je septembra prejšnje leto (1939) skupaj z Sovjeti zasedel ubogo Poljsko. Navdušenje KPS nad Hitlerjem se je izkazalo v organiziranju množične manifestacije: naščuvali so kmete, ki so v Trebnjem in na pohodu proti nemški meji manifestirali za priključitev tega dela Slovenije k nemškemu Rajhu. Italijani so ob tej priliki ostro reagirali. Padli so mnogi talci. V tem obdobju prijateljstva z nacisti je KPJ zagovarjala kolaboracijo na celi črti. Tito je 5. maja 1941 v glasilu KPJ pozval komuniste naj čim bolj stopajo v nemške službe. Kasnejši prvaki OF in KPJ, odvetniki dr. Aleš Stanovnik, dr. J. Pokorn in dr. J. Vilfan so v tem obdobju delali v Šentvidu pri Gestapo (selitvena komisija!). Kasnejši notranji minister SFRJ, Stane Dolanc in edini slovenski admiral v SFRJ, Stanislav Brovet sta v Avstriji prostovoljno vstopila in bila dolgoletna člana Hitlerjugend, Brovet, ki je vstopil v Celovcu, kar do januarja 1945.

Konec aprila je KPS ustanovila PIF, Protiimperialistično fronto, ki je kritizirala angleški, francoski in ameriški imperializem, ne pa nemškega in fašističnega. O kakem boju za osvoboditev Slovenije ni bilo govora. RS slavi 27 april 1941 kot Dan upora. Ta zgodovinska laž se bo RS nedvomno maščevala. Izgovor, prvič omenjen pred dobrimi desetimi leti, da je PIF bila predhodnica OF, je čisti nesmisel. Obe organizaciji sta v namenih in ciljih diametralno nasprotni. PIF – Protiimperialistična fronta je imela za cilj in nalogo kritizirati svetovne imperializme: ker so v tistem času komunisti prijateljevali z Nemčijo, so napadali samo zahodne zaveznike, Anglijo, Francijo. O kakšni osvoboditvi Slovenije ali Jugoslavije ni bilo niti besede. Po drugi strani je bil izključni namen OF pomoč napadeni Sovjetiji in posredno, postransko osvoboditev Slovenije, Jugoslavije. Tako delovanje PIF kot OF je sledilo direktivam Kominterne. Toda Kominterna komunistom ni dala navodila, naj PIF samo spremenijo v OF. To so si komunisti izmislili v propagandne namene, kar pojasnjuje tudi zadrego z »dnevom OF«, ki so ga v komunistični Sloveniji v nekaterih obdobjih praznovali, v drugih pa spet ne.

Če je torej PIF bila usmerjena proti Angliji in Franciji, se je vse spremenilo na sam dan napada Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo, dne 22. junija 1941. Sledeč povelju Kominterne je KPS še isti dan ustanovila povsem komunistično OF in prvi redki komunisti, imenovani partizani, so odšli v gozdove v ilegalo. Naslednjih 8 mesecev je bilo v Sloveniji sorazmerno mirno.
(…)
Resno aktivnost je pokazala VOS – Varnostna obveščevalna služba, tajna komunistična politična policija. Člani so bili označeni kot partizani. Ta organizacija je izvedla prvo akcijo jeseni 1941: napadli in ranili so 3 slovenske orožnike v ljubljanski pokrajini. Stvari so postale bolj resne, ko je VOS začela množično ubijati rojake civiliste. Šlo je za vplivne Slovence, ki bi mogli biti nasprotniki bodoči revoluciji .

Zgodaj, od februarja 1942, so se partizani – sam Boris Kidrič in dr. Aleš Bebler – na Bledu sestajali s šefom Gestapa Rozumeckom s partizanskim imenom Rožica. Rezultat: partizani se odpovedo vsaki resni akciji proti okupatorju, predvsem bodo pustili pri miru glavne železniške proge in ceste. Nadaljevali bodo zaradi videza NOB z malimi, vojaško nepomembnimi akcijami. Partizani so poskrbeli celo za krivce teh nepomembnih akcij, te so denuncirali Gestapu. Kot pravilo so bili denuncirani narodno zavedni Slovenci nekomunisti. V najkrajšem času so gestapovske postojanke na Gorenjskem in Štajerskem sklepale cel kup lokalnih sporazumov s partizani.
Gestapo je sprejel, da aretirane partizane, predvsem komuniste, izpusti iz svojih zaporov. Partizani so imeli prosto pot in delovanje na področju, ki je bilo primerno oddaljeno od prometnih povezav, večjih krajev in mest. Kot posebno uslugo Kidriču je Gestapo poslal v Ljubljano k Italijanom svoje agente, katerim so Italijani predali zaprto Zdenko Kidrič in Prežihovega Voranca. Te osebe so gestapovci prepeljali na Gorenjsko. Zdenko Kidrič so pustili na svobodo in Prežihovega Voranca so zaprli v taborišče, ki je bilo bivališče zadržanih sovjetskih diplomatov.

Ta množična kolaboracija z nemškimi nacisti na Gorenjskem in Štajerskem je trajala bolj ali manj do konca vojne.

Partizani OF, KPS so začeli sodelovati z Italijani poleti 1942. Na italijanski strani sta bila glavna sodelavca sam šef OVRE (italijanska politična policija) Onis in kapetan, kasneje general karabinjerjev Angelo D’Amato. Ta je bil velik »prijatelj« gospe Emilije Kraigher, njen mož Vito Kraigher pa je bil vodja VOS pri OF. Tej povezavi gre zasluga, da so Italijani poleti 1942 poslali partizanom tri vagone orožja, sanitetnega materiala in hrane na železniško postajo blizu Novega mesta. Tej povezavi gre zasluga, da so bili prav do uboja bana Natlačena iz streljanja talcev izločeni vsi privrženci Komunistične partije. Tej povezavi gre tudi zasluga za aretacijo 600 oficirjev in podoficirjev Jugoslovanske vojske. Kako in zakaj so jih aretirali? V tej fazi so bili skeptični glede NOB. OF jim je po normalni pošti poslala mobilizacijske odločbe. Italijani – nedvomno je bilo vse to domenjeno – so te pozive dobili v roke in so vse te oficirje in podoficirje (celo gen Rupnika!) aretirali in poslali v taborišča. Tako so komunisti preprečili, da bi prišlo do podobnega razvoja kot v Srbiji in da bi v Sloveniji prišlo do množične organizacije četništva – gverilskih enot Jugoslovanske vojske v domovini. Preprečili so, da bi kralju zvesti oficirji kraljevine Jugoslavije organizirali vojaško pomemben nekomunistični upor proti okupatorju, saj bi to preprečilo uspeh komunistične revolucije. S to akcijo, s tako malim naporom, se je revolucionarjem posrečilo odstraniti 90% slovenskih oficirjev in podoficirjev bivše jugoslovanske vojske. Uspeh revolucije brez teh potencialnih nasprotnikov je bil neprimerno lažji. O tej zgodovinski aferi, denunciaciji, so javno pisali v Ljubljani.

Šef OVRE, tajne fašistične policije, Onis in poveljnik karabinjerev v zasedeni Sloveniji, D’Amato sta vse to počela tajno, na lastno pest, brez sodelovanja italijanske vojske. To je pomenilo veleizdajo in ju je zato italijansko vojaško sodišče obsodilo na smrt. O njuni obsodbi se je javno pisalo v Ljubljani. Kopije teh obsodb so arhivirane v Rimu, italijanska vojska dokumentov za zdaj ne da iz rok!

Junija 1942 je partizanska stran trem italijanskim divizijam poslala anonimne dopise, arhivirane v Rimu pri italijanski vojski – ti dopisi so javnosti dostopni – da partizani pripravljajo velik oborožen napad na samo Ljubljano. Italijani, z vso verjetnostjo v dogovoru s partizani, so zato preventivno, največ v Ljubljani in na Dolenjskem, aretirali 25.000 mož in fantov, sposobnih nositi in uporabljati orožje in so jih odpeljali v italijanska taborišča. Tisoči teh, nekomunistov, so izgubili življenje na Rabu, v Gonarsu in drugih italijanskih taboriščih. Partizani so s to akcijo pripravili Slovenijo na revolucijo, brez teh 25.000, odpeljanih v taborišča, je bilo revolucijo lažje izvajati.

Decembra 1942. Italijani so se po tihem, tajno že pripravljali, da se umaknejo iz vojne. Prišlo je do novih dogovorov med partizani in italijansko vojsko. Decembra 1942 so partizani sklenili z Italijani sporazum o nenapadanju za celotno Ljubljansko pokrajino. Na partizanski strani je bil glavni pogajalec Pero Popivoda. Od tega časa naprej so partizani na ozemlju, ki so ga obvladovali, predvsem v Beli krajini, imeli svojo »osvobojeno« Slovenijo. Sledila je tamkajšnja morija tisočev rojakov, pri tem ni partizanov nihče motil. Vrsta dogovorov med partizani in Italijani je bila sklenjena po zlomu fašizma (25. julija 1943). V tistem času so se Italijani že podrobno dogovorili s partizani, kakšen bo postopek, usoda treh italjanskh divizij, ki so bile stacionirane v zasedeni Ljubljanski pokrajini. To je že bila priprava za 8. september 1943, italijanski izstop iz vojne. Sledila je tragedija Turjaka in Grčaric, kjer so Italijani odločilno pomagali partizanom, predvsem z artilerijo. Ne glede na to, da je Italija medtem že kapitulirala, je šlo s strani Italijanov v Grčaricah izrecno za agresorsko dejanje okupatorja, saj so skupaj s partizani – z razbojniškimi tolpami – napadli vojsko jugoslovanske države, četnike oz. enote JVvD v Grčaricah in Vaške straže, predhodnice domobrancev na Turjaku. Zajeli so lep del četnikov in vaških stražarjev in so do 50% ujetnikov, več kot 500 oseb, pobili.

Primorska

Vsa Primorska je bila pod italijansko oblastjo do septembra 1943. Italijanom se je z vojsko in še bolj s fašistično milico posrečilo blokirati razvoj partizanstva. Zato v tem delu ni bilo vse do septembra 1943 kaj več kot 100 partizanov in še to večinoma tistih, ki jih je OF poslala iz osrednje Slovenije na Primorsko.
(…)

Še med tragiko na goriški fronti, kjer so partizani načrtno žrtvovali več kot 3000 prisilno mobiliziranih mladih primorskih fantov, so partizani v gornji Soški in Kanalski dolini že sklenili premirje, ki je nacistom jamčilo varnost cestne in železniške povezave na liniji Beljak – Tržič – Videm. Po tej transportni liniji je šlo do 90% vojaškega transporta iz Avstrije (takrat Nemčije) v Italijo. Železniška proga med Pontebbo in Vidmom je ekstremno ranljiva, ena sama bomba bi napravila dolgotrajno ogromno škodo. Dejansko so to lahko rušljivo progo zavezniki z avioni rušili šele od jeseni 1944 dalje.

Podoben sporazum je bil podpisan konec septembra 1943 na sodniji v Bovcu na Goriškem med SS in Maksom Miklavčičem, ki je bil župan v Kobaridu in med politkomisarjem Skalarjem. Sporazum je določal, da smejo partizani nemoteno imeti oborožene sile, ti pa so se obvezali, da ne bodo ovirali premikov nemških čet …

S tem je bilo skladno tudi povelje glavnega partizanskega štaba, na katerem sta podpisana B. Kraigher, politkomisar in Jaka Avšič, general, z dne 12. septembra 1943: »Nemce, pomikajoče se na sever, pustite pri miru.«

Vsakršno partizansko vojaško NOB akcijo, in to na ozemlju celotne Primorske, je dokončno onemogočilo premirje, sklenjeno v Biljah pri Gorici in nato v Idriji med 3. in 6. julijem 1944. Na to premirje so se pripravljali več mesecev. Najbolj aktiven je bil grof Marino Pace, ki je imel kot prefekt Goriške ogromno opraviti s partizani. Partizani so oklevali s to pogodbo, toda ko so Nemci v Baški grapi obkolili in deloma zajeli dve veliki enoti partizanov, so sporazum hitro podpisali in tako rešili obkoljene in zajete partizane, ki so jih Nemci takoj ob premirju izpustili. Dokument so podpisali general nemške vojske Ludwig Kübler, ki je bil poveljnik v Istri in Primorskem, prvi človek SS s tega območja – general Odilo Globotschnigg, goriški prefekt grof Marino Pace, goriški župan grof Alessio Coronini Cronberg, dr. Friedrich Rainer, obrambni komisar Adriatisches Küstenland. Partizane so zastopali predsednik OF za Primorsko France Bevk, tajnik OF za Primorsko dr. Jože Vilfan in Jožef Srebrnič, poslanec v Rimu, leta 1924!

Glavna določila sporazuma so bila:

a) zajamčeno svobodno partizansko ozemlje je vsa Primorske razen 10 km pasu ob železnici;
b) nenapadanje Nemcev in partizanov.
Sporazum je vseboval še neke gospodarske odločbe.

Originalna pogodba se hrani v Ljubljani. Najbolj je bil zanimiv 4 ali 5 člen, ki določa: partizani lahko občasno rušijo železniško progo (tudi progo Postojna–Trst!) pod pogojem, da predčasno obvestijo Nemce in da škoda ne bo zahtevala več kot eno uro, da se popravi. Ta člen so pogosto uporabljali v premirjih z Nemci, očitno z namenom, da se ustvari videz NOB akcij. S premirjem so bili seznanjeni tudi v Ljubljani, kjer je nastalo silno razburjenje in je SS–general Erwin Rösener potem v posebnem razglasu, 7. julija 1944, ki ga je objavil časopis Jutro, izjavil, da sporazum za Ljubljansko pokrajino ne velja.

To premirje je zakrivilo tragedijo Črnega vrha. Ko so bili domobranci napadeni, so prosili za pomoč Nemce, ki so zaradi premirja to pomoč odklonili. Prepovedali so tudi pomoč s strani domobrancev iz ljubljanske pokrajine! Posledica: Črni vrh je padel in 120 tamkajšnjih ljudi je v borbi in po njej izgubilo življenje.

Premirje je držalo do konca aprila 1945. 23. aprila sta se pred Ilirsko Bistrico predali partizanom dve nemški diviziji, zmanjkalo jim je hrane in municije. S tem je bila pot v Trst za partizane prosta, za vse Nemce pa je predaja pomenila pot v smrt nekje pri Reki in Sušku.

Intenzivna kolaboracija slovenskih partizanov z okupatorjem nedvomno potrjuje, da je mit o narodno–osvobodilnem partizanskem boju največja slovenska zgodovinska prevara.

Pripis uredništva: Besedilo je iz knjige Sodelovanje partizanov z okupatorjem (stran 85-96), ki jo lahko naročite na Časniku. V knjigi je besedilo natančno dokumentirano – viri in obširnejša dokumentacija so navedeni v knjigi, v opombah in v bibliografiji.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


55 KOMENTARJI

  1. Oh,podatkov o vseh teh dejstvih je dovolj in večinoma so bili že objavljeni ter so vsem dostopni. A kaj lahko storimo,če jih ljudje preprosto nočejo videti in slišati?

  2. Iz revolucije ne bomo mogli narest kriminalno dejanje. To še ni uspelo nikjer za nobeno revolucijo.
    Treba je učiti poglobljeno zgodovino, ne samo iskati dejstva. Ker na vsako dejstvo lahko oni prinesejo tri druga dejstva.
    Politično jih je potrebno razkrinkavati. O paktu s Stalinom smo se učili v šoli kot o veliki zvijači genialnega Stalina… Pa seveda ni bila.
    Problem pa je, ker desnica nima koncepta. Slovenija je proti vsem. Proti Srbom, proti komunistom, proti Jugoslaviji, proti kralju, proti vsem. Tako smo samo hrana komunistom.

  3. Dobro bi bilo vedeti vsaj to, kaj pravzaprav kolaboracija pomeni oz. v čem je njena spornost. Namreč, tudi če vsi ti natreseni podatki držijo, v kar močno dvomim, vse te opisane oblike kolaboracije sploh niso sporne. Sodelovanje sil, ki so v medsebojnem konfliktu, z namenom, da zase dosežejo neko taktično, strateško ali drugo korist sploh ni sporno in se ga dejansko prakticira v vseh vojnah oz. oboroženih konfliktih.

    Sporna postane kolaboracija takrat, ko se neka skupina ljudi, torej državljanov napadene, okupirane države, poveže z agresorejem na tak način, da začne uresničevati njegove cilje, torej je okupatorju v direktno pomoč in je okupatorju direktno podrejena. Gre torej za kolaboracijo v smislu služenja agresorski vojski. In to vrsto kolaboracije, ki je dejansko edino sporna in se tretira kot veleizdaja je prakticirala zgolj domobranska stran in seveda vse prejšnje variante raznih vaških straž ipd.

    Tako da verjamem, da bi si radi nekateri očistili madež na vesti s tem, ko skušajo svojo veleizdajo enačiti z nekim povsem drugačnim sodelovanjem, ampak to je brezupno početje. Komunistom tako zagotovo lahko očitamo zločin revolucije, o kakšni sporni kolaboraciji z okupatorjem je pa res smešno razpravljati že na osnovi dejstva, da je ta izmišljena “kolaboracija” rezultirala v tisoče medsebojnih žrtev.

    Tako da dovolj se je vprašati: koliko strelov so domobranci sprožili na okupatorja, kaj pa okupator na domobrance? Hm… nič? In zakaj je okupator s pomočjo slovenske kolaboracije pobil okoli 40.000 udeležencev oz. podpornikov NOB, če so ti z njim kolaborirali, ti pa so okupatorju vrnili z okoli 6.000 pobitimi? Skratka, katera ideološka logika nekatere tu vodi do absurdnega zaključka, da pomeni kolaboracija to, da se med seboj pobija?

    • Lenko Primc: “Sporna postane kolaboracija takrat, ko se neka skupina ljudi, torej državljanov napadene, okupirane države, poveže z agresorejem na tak način, da začne uresničevati njegove cilje, torej je okupatorju v direktno pomoč …”
      =========

      S kolaboriranjem so slovenski komunisti pomagali uresničevati njihove cilje. Še posebej, ker so bili vidni slovenski komunisti tudi v selitveni komisiji, ki je določala spiske Slovencev katere je treba izseliti (V Srbijo npr.). To je bilo sploh direktna pomoč pri uresničevanju ciljev okupatorja (“Naredite mi to deželo spet Nemško”).

      Lenko Primc:”…, ti pa so okupatorju vrnili z okoli 6.000 pobitimi?”
      =========

      Večino Nemcev so komunisti pobili po koncu vojne (gre v bistvu za zločine nad vojnimi ujetniki), med samo vojno število padlih okupatorjev ne presega števila cca 900 oseb (Italijanov + Nemcev).

      • A so bili slovenski komunisti okupatorju podrejeni, del njegovih sil, neposredno od okupatorja vodeni, usmerjani in njemu odgovorni? Če ne, potem nima smisla govoriti o kolaboraciji.

        To, kar ti navajaš glede teh komisij je pa smešno. Skratka, nacisti so komuniste prosili za pomoč pri tem, koga je treba izseliti iz Slovenije? Za umret od smeha. A to res ti verjameš? Očitno ti sploh ni jasno, po kakšnih kriterijih so se te deportacije izvajale. Prvi kriterij je bil, da se izseli izobražence, seveda razen v primeru, ko ti izkazujejo naklonjenost do Nemcev, to pa vemo kdo so bili, zagotovo ne komunisti. Drugi kriterij je bil rasni, torej, izseliti je bilo potrebno vse tiste, ki so bili rasno sporni, obdržati pa tiste, ki so dosegli visoko rasno oceno. Nemci so hkrati določili posamezna območja, iz katerih se je pač potem masovno deportiralo, seveda spet so bili izjema tisti, ki so bili rasno ustrezni ter tisti, ki so izkazovali Nemcem naklonjenost, torej so bili politično sprejemljivi. Torej šlo je za rasni in politični kriterij in kot vemo so za Nemce komunisti v osnovi bili politično nesprejemljivi, kaj šele, da bi od komunistov sprejemali navodila ali namige o tem, koga naj se izseli. Ocene glede politične ustreznosti so Nemci dobivali od svojih simpatizerjev in podpornikov s terena, ki so bili večinoma etični Nemci, ki so pač tu živeli. Skratka, že na osnovi zdrave pameti bi ti moralo biti jasno, da do take kolaboracije ni mogli priti, ker so bili komunisti kot taki za Nemce politično nesprejemljiv element, torej ravno tisti element, ki ge je bilo potrebno odstraniti. Tako da čestitke za bujno domišljijo.

        In ali so tudi Nemci večino 40.000 udeležencev in podpornikov NOB pobili šele po vojni? Skratka, ljudi, ki naj bi kolaborirali s teboj pač ne ubijaš.

        Glede priključitve ozemlja SZ, ki je že v osnovi neumna trditev (poglej si malo zemljevid Evrope), pa enako ni nič spornega z vidika kolaboracije, saj SZ ni bila okupator. Če bi se pač komunisti odločili za to priključitev (in zakaj se niso?), potem bi to bilo povsem samovoljno, torej ne na osnovi nekega pritiska v smislu okupacije, skratka, enako, kot so se Slovenci po razpadu AO odločili, da se priklučijo k temu, iz česar je potem nastala kraljevina Jugoslavija. Pa to spet ni bila veleizdaja. Tako da saj pravim, treba se je najprej sploh izobrazit kaj pomenijo pojmi kot so kolaboracija, veleizdaja, potem se lahko pogovarjamo dalje.

        • Lenko Primc: “A so bili slovenski komunisti okupatorju podrejeni, del njegovih sil, neposredno od okupatorja vodeni, usmerjani in njemu odgovorni? Če ne, potem nima smisla govoriti o kolaboraciji.”
          ============

          Bili so podrejeni ruskim komunistom z “Velikim Stalinom na čelu” (njihova terminologija) s ciljem, da pripeljejo to ozemlje pod rusko oblast (veleizdaja). Rusi so bili na začetku vojne direktni zavezniki z Nemci in posledično so bili slovenski komunisti tudi sodelavci okupatorjev Nemcev. Tako stanje je trajalo več kot 2 (DVA) meseca po začetku vojne v Sloveniji.
          Tako da, potem nima smisla brati dalje vaše dolgovezne litanije.

          • Seveda so bili povezani in to vse do informbiroja, ampak dokler SZ in Stalin nista bila okupator, je o kolaboraciji in veleizdaji nesmiselno govoriti. Če ti take osnove niso jasne, potem je škoda časa za debato. Edini, ki so izvajali zločinsko kolaboracijo in s tem veleizdajo na slovenskem so dokazano bili domobranci in to ve tako vsa Evropa kot ves svet. O tem jasno govori vsa resna zgodovinska literatura. Tako da s takimi pravljicami se samo smešiš.

            Tako da do kake kolaboracije med slovenskimi komunisti in okupatorjem ni moglo priti že iz dveh razlogov: 1. Hitler je komuniste sovražil in 2. komunisti v Sloveniji ter Jugoslaviji niso imeli nobenih vzvodov oblasti, tako da okupator ni imel nobenega interesa po sodelovanju z komunisti, razlog za sodelovanje z okuptorjem so pa imeli tiste politične strukture, ki so pač pred okupacijo imele oblast in so to oblast želel ohraniti. In tu se začne kolaboracija, ki je bila v prvi fazi povsem administrativne narave, torej take, da se je obljubilo zvestobo in sodelovanje z okupatorjem, kar so seveda potem komunisti tudi izkoristili v revolucionarne namene, ko so pač svojega političnega nasprotnika proglasili za sodelavca z okupatorjem, kar je bila sicer realnost, ampak ta kolaboracija je bila zgolj administrativna, torej ni bila direktno uperjena proti slovenskemu narodu kot takemu in s tem dejansko potem sprožili tako osvobodilno vojno kot revolucijo. Kasneje je pa ta kolaboracije prerasla v zločin in veleizdajo, ko se pod okriljem najprej italijanske, potem pa še nemške vojske začnejo formirati vojaške enote, ki so dejansko bile v sestavi okupatorjeve vojske in okupatorju popolnoma podrejene v njegovem cilju uničenja slovenskega naroda. To je tista kolaboracija, ki se obsoja in ki pomeni veleizdajo, čeprav je seveda jasno, slovenski kolaboraciji ni šlo za nič drugega kot branjenje oblasti. In take kolaboracije ne med komunisti, še manj med partizani nasploh, ni bilo.

            Tako da zgodovino je pač treba sprejeti tako kot je. Tako da komunistom lahko očitamo marsikaj, kolaboracije v tem smislu veleizdaje pač ne, ker do nje ni prišlo.

          • Lenko Primc: “Seveda so bili povezani in to vse do informbiroja, ampak dokler SZ in Stalin nista bila okupator, je o kolaboraciji in veleizdaji nesmiselno govoriti.”
            =================

            Do Informbiroja in čez …
            SZ je okupirala polovico Evrope za 45 let. Brez pomoči Rdeče armade bi rdeči slovenski gošarji nikdar ne premagali domobrancev, njihova komunistična revolucija bi ne uspela. In posledično 45 letna okupacija Slovenije s strani komunistov ne bi uspela.
            Slovenski komunisti niso bili osvoboditelji pač pa zločinski banditi, ki so na silo okupirali Slovenijo za 45 let. Pri tem jim je pomagala SZ s svojo armado.

            V bistvu so Američani osvobodili polovico Evrope (zahodni del) in preprečili okupacijo tega dela Evrope s strani zločinske komunistične internacionale.

          • Poprava: Pravzaprav slovenski komunistični gošarji sploh niso premagali domobrancev. Le ti so se umaknili zaradi enormne moči Rdeče armade. Pred slovenskimi komunisti se ne bi umaknili saj jim le ti niso bili enakovredni v bitkah, če je do njih prišlo.

          • Še ena dopolnitev: Pravzaprav slovenski partizani niso premagali niti Italijanov niti Nemcev. Obojni so se umaknili, ker so izgubljali na zahodnih in južnih frontah in vzhodnih velikih frontah.
            Slovenski partizani so premagali samo slovenske civiliste in jih okupirali za 45 let. Okupacija deloma še traja tudi po osamosvojitvi leta 1990/91.

          • Ne, po sporu Tita s Stalinom so se odnosti med SZ in SFRJ popolnoma ohladili in so potesm jugoslovanksi komunisti začeli izumljati svoj komunizem, Tito se je pa obrnil na zahod, ki je v SFRJ videl nek tampon, vmesno cono med demokratičnim zahodom on totalitarnim vzhodom, kasneje pa se je SFRJ usmerila še v gibanje neuvrščenih, torej SFRJ ni bila nikoli del Varšavskega pakta, kar glede odnosa med SZ in SFRJ pove dovolj.

            In človek se samo za glavo drži, ko prebira kaj pišeš. Razlog, zakaj je revolucija uspela je bil ravno ta, da so komunisti pač vodili tudi osvobodilni boj in to jim je pač v očeh večine slovencev dajalo neko legitimnost za prevzem oblasti, po drugi strani so se pa domobranci s svojo kolaboracijo tako kompromitirali, da seveda niso mogli računati niti na podporo zahoda, kaj šele podporo večine slovencev, saj so bili res tipični narodni izdajalci. Še britanski vojski so se tako gnusili, da jih je kar predala Titu, čeprav so vedeli, kaj jih tam čaka in če ne bi glede tega protestirali pri Rdečem križu, bi jih vrnili še več. Kolaboracionisti so med zavezniki veljali za še bolj gnusne zločince od samih nacistov. Glede tega takrat ni bilo milosti.

            Glede enakovrednosti med partizani in domobranci pove že vse dejstvo, da partizanov domobranci niso mogli uničiti niti z nemško pomočjo, če bi pa ostali sami, potem pa dejansko ne bi imeli nobene možnosti in to iz enega preprostega razloga, ker jih je slovenski narod kot tak v večinski meri smatral za izdajalske izmečke, torej sodelavce okupatorja.

            Sicer pa se strinjam, da je bila revolucija oz. njena izpeljava zločinska in da nam tistih 45 let totalitarizma ni prineslo nič posebej koristnega oz. je konkretno zavrla nek demokratičen razvoj, kar se čuti še danes, 25 let po osamosvojitvi, tako da komunistom glede tega velja vsa kritika, ampak z okupatorjem pa komunisti niso nikoli kolaborirali, to je vsa poanta.

          • Lenko Primc: “Ne, po sporu Tita s Stalinom so se odnosti med SZ in SFRJ popolnoma ohladili …”
            ==========

            Tako zelo “ohladili”, da so samo 4 leta pozneje (1952) jugoslovanski komunisti poslali v Moskvo veliko delegacijo in se prisrčno objemali z Rusi, si na veliko prisegali na večno prijateljstvo, … (ob 35 letnici začetka oktobrske revolucije). Naprej nisem bral vaših dolgoveznih litanij.

          • Saj pravim, SFRJ ni nikoli bila v Varšavskem paktu. To pove vse. Vidim pa, da tudi diplomacije ne razumeš. Do smrti Stalina leta 1953 je šlo le za politično diplomacijo, skratka za videz, hkrati pa je vseskozi do Stalinove smrti obstajala nevarnost okupacije s strani SZ. Odnosi so se izboljšali šele po Stalinovi smrti, ampak takrat je pač Jugoslavija že krenila neko svojo pot, tako kar se tiče koncepta komunizma kot seveda koncepta neuvrščenosti. Tako da kot neka komunistična država je zagotovo imela v SZ neko zaveznico, ampak v primeru SFRJ je bil ta odnos povsem drugačen od stanja v drugih komunističnih državah, npr. Poljski, Češkoslovaški, Madžarski itd.

          • Lenko išče nepomembne detajle, da bi nas na podlagi tega prepričal, da je vse, kar delajo komunajzerji ok – kar pa nasprotniki, pa ne.

            Seveda so imeli Nemci interes sodelovati s komerkoli, ki jim je pomagal – tudi komunajzerji.

        • Pa ravno komunajzerji so kazali naklonjenost Nemcem. Beri knjigo Angele Vode.

          Kot vemo so komunajzerji podpirali naciste – in so Nemci to tudi sprejemali.

          Angela Vode tvoje trditve postavlja na laž.

          Okupacija s strani SZ in kolaboracija komunajzerjev z njimi, je pa za Lenkota čisto v redu.

    • Slovenski komunisti so imeli v svoji agendi tudi priključitev ozemlja Rusiji. O tem so celo peli pesmi (“Slovenija junaška sovjetska bodeš ti”). No, v tem se niso veliko razlikovali od svojih balkanskih tovarišev (“Plovi patka, plovi guska, ova zemlja biče Ruska”)
      Skratka gre za veleizdajo.

  4. …vaške straže in potem domobranstvo, ni kršilo nobenih mednarodnih norm in uzanc in mednarodnih deklaracij ali konvencij o vojskovanju in okupaciji..

    ..okupator je dolžan zadolžiti vzpostavitev reda in lahko ustanovi pomožne enote za vzpostavitev le tega..

    ..partizani = komunisti, pa so bili po teh konvecijah navadni banditi..banda..

  5. Partizanski podvigi 4 – Slovenija svobodna sovjetska bodeš ti.

    Na klic kominterne združite se v čete –
    v boj za svobodo , v boj za Sovjete.
    Rdeče smo fronte bojevniki mi ,
    ker naše je geslo ,
    Sovjeti sveta.

    Iz ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito,
    z naših se gora odziva mu tovariš tito.

    Naglo puške smo zgrabili
    in v gozdove z doma šli,
    ko sovjetski so junaki
    skupen boj oklicali.

    Čez gore, polja
    po svetu naj doni,
    Slovenija svobodna
    sovjetska bodeš ti.

    Tovariš Stalin , hura ! In lep pozdrav.
    Odkod ? S slovenskih gmajn , vasi , iz host.
    Saj jih poznaš. Saj hodiš dobri gost,
    vsak dan med nas, iz Ruskih step daljav ….

    Razpnite čez ves svet vešala !
    Vaš boj so : rop, požig , umor !
    Divjajte ! Kri je zakričala !
    Glavo je dvignil v nas upor !

    Hura ! Rdeči pionirji !
    V temelje , oboke –
    bombe , ekrazit !

    Jutri – rdeči inženirji ,
    skozi slavoloke
    nov svet gradit !

    Naš smeh se razvihra v domovih !
    S čim bomo prali kri ? S krvjo !
    Prisluhnite ! Pri nas v gozdovih
    tesarji novih dni pojo !

    “Januarja 1931 je bil v Kölnu IV. kongres KSI ( Komunistične stranke Italije ).Na kongresu je Julijsko krajino zastopal tudi Anton Ukmar – Miro , ki je dvakrat govoril. Glede samoodločbe in odcepitve od Italije je pribil, da pride v poštev, le če bo ustanovljena ” slovenska sovjetska republika…”
    – Milica Kacin Wohinc, Prvi antifašizem v Evropi : 477 – 478.

    Pokrajinska komunistična konferenca , tretjo nedeljo , to je 15, aprila 1940 !
    ” Nato je Tomažič ( Pinko, op.p. ) obrazložil bistvo notranje in mednarodne politične situacije. Končno je od točke do točke razčlenil akcijski program komunističnega gibanja…
    Po zmagi nad fašizmom , bo ustanovljena Sovjetska republika, njene meje bodo zajemale vse Slovence v matični domovini in izven.”
    – S. Colja , A. Ukmar , A. Besednjak – izjave v NšK-OZ v Trstu, Hi / f. : 1-10

    ” Boris Kidrič je med vojno stalno prepeval svojo omiljeno pesem – Slovenija svobodna sovjetska bodeš ti.”
    – Vladimir Dedijer, Novi Prilozi III. : 136

    ” Za jugoslovanske državnike je socializem pred sporom z informbirojem pomenil isto kot Sovjetska zveza. Prav tako je bila takrat močna parola, da mora biti pri nas enako kot pri Rusih, ker je najbolje, da postanemo sovjetska republika. ”
    – Ibidem : 207 – 208

    “Nadvse samozavestno in v izrazitem ritmu je pel Jože Regent – Bobi takrat slavno – Je Stalin poklical v borbo.”
    – Partizanska bolnišnica Franja v Trnovskem gozdu, Pavla Jerina Lah, Ljubljana 1994 : 222

    Edvard Kardelj v pismu Titu 17.1.1943 : ” Ne treba zaboraviti , da je bila OF u sadašnjem sastavu stvorena odmah posle kraha Jugoslavije, zapravo još pre njezinog kraha. Zvala se onda ” Antiimperialistička fronta. ” Nastupala je na liniji naše Partije u ono vreme, t.j. protiv Njemaca i Engleza, za ZSSR.”
    – DLRS, 5 knjiga : 195

    E. Kardelj v pismu Titu 14. 12. 1942 primerja VOS s sovjetsko tajno službo, ko pravi : ” Dejansko je to neke vrste naša GPU. ”
    – Jesen 1942 : 565

    ” GPU je 6. februarja 1922 nastala iz Čeke. bila je Stalinova politična policija, ki je izvajala vse zločine v SZ in se je leta 1934 preimenovala v zloglasno NKVD, po letu 1946 pa v KGB. ”
    – Vladimir Dedijer, Novi prilozi II. : 1179

    Boris Kidrič v Slovenskem partizanu , Ljubljana , leto II, št.5 , sredi nov.1942 :
    “Za nas, slovensko partizansko vojsko , velja: zavedati se, da smo politična vojska s političnimi nalogami in dolžnostmi, vojska , ki mora na slovenski narod politično vplivati…”

    ” V oddaji zamolčani nismo povedali vse zgodbe. Šest mesecev noseča ženska je imela v rokah rožni venec, s katerim je čuvala otroka. Ta gospa je bila ubita s krampom. Imela je štirioglato luknjo v temenu. Tega nismo predvajali. Ko je prišel ” gospod ” Stanovnik v Kranj, nam je očital, da smo pokazali ta prizor ( skelet z rožnim vencem v rokah op.p. ). Rekel sem: ” Veste ” gospod ” Stanovnik, hujše je kot si mislite. ” Povedal sem mu za štirioglato luknjo v glavi gospe. Opozoril sem ga, kam je bil namenjen partijski kult mrtvih. Imel je dva namena:” Utrjeval je partijskega boga, ki je določil, kdo gre v nebesa in kdo v pekel, in postavil je mesto mrtvih zunaj katoliških mest mrtvih.”
    – Jože Dežman, zbornik Drage, 2004 : 76 -77

    ” Oddaja je pretresla še živeče boljševiške morilce, partizanske veterane in mnoge, ki so verjeli v mitomanijo sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil. Vendar časi, ko se je dalo z udbovskim in sodnim nasiljem utišati resnico, so minili. V javnosti je odmeval podatek o več kot štiri tisoč civilistih, ki jih je med 2. svetovno vojno pomorila partizanska stran. Te resnice ni bilo moč zanikati. Vendar so varuhi izročil nadaljevali svoj beg pred resnico in odgovornostjo. Janez Stanovnik je prišel na sestanek študijskega krožka Moč preživtja, katerega člani so nastopali v Možinovem dokumentarcu. Za nekaj usod je priznal, da je šlo za zločine, nato pa ni zmogel več doslednega dialoga. Stanovnikova intencija je, da bi zakril partijski teror in umor kot politično orodje za boljševiško revolucionarni prevzem oblasti.
    Medvojne poboje želi prikazati kot nekakšno naravno posledico totalne vojne in ohranjati mitološkost partizanstva, tako da obsoja samo povojne poboje, ne pa tudi medvojne. ”
    – Ibidem : 56 -57

    Po dosedaj znanih podatkih so pripadniki Varnostnoobveščevalne službe v Ljubljani in okolici oziroma partizani drugod po Sloveniji do konca leta 1941 ubili čez 120 domačih ljudi.
    V celoti so do konca julija 1942 partizani pobili okrog 900 slovenskih ljudi, pri čemer tu nimamo namena navajati številnih grdih podrobnosti. Prav družinski člani tedaj pobitih so v veliki meri predstavljali trdo jedro bodočega odprtega protirevolucionarnega nastopa.

    Do konca julija 1942 je bilo partizanov okrog 1500. Stanovnik je izjavil, da so Italijani umaknili 150 agentov, ker so jim jih partizani pobijali.
    Normalen človek se vpraša: Kako to, da so partizani sploh preživeli, ko pa je skupno število agentov – izdajalcev do konca julija 1942 znašalo 150 živih in 900 že pobitih ?
    Mar ne bi ob takšnem številu agentov morali biti vsi partizani že zdavnaj polovljeni ?

    In kako to, da ne Kardelj ne Kidrič ne kdo drugi ni govoril o agentih ampak o Beli gardi, kulakih, duhovnih in tako dalje, katere je treba pobiti ? Vsi so bili agentje ?
    Da. Malo morgen.

    • ..saj ni problem v tem..saj nas je večina hodila v komunajzek dreserske šole, kjer so nam trobili in lagali o partizani= komunistih..

      ..zanimivo je le, kako je Opičigalenko potopan in se sili v zadeve o katerih nima pojma ali jih pozna..brez, da bi se prej vsaj kolikor toliko kvalitetno podučil..

      • Zato mu tako težko padejo one besede Rodeta o šolstvu podobnem dresuri nemških ovčarjev. Sumi sebe ?

  6. ..vodja komunistov = partizanov je bil Josip Broz Tito, ki je bil dokazan agent NKVD, torej registriran in aktivni agent službe tuje države…je torej kolaborant ali ni..??

  7. ..Opičigalenko misli, da sklepi komunjazekov o kralju in Kraljevini..niso veleizdaja, če smo že pri njej, ker pravno formalnomednarodno je Kraljevina še obstajala, čeprav je brezpogojno katitulirala..

  8. > Hitler in Tito pa tudi Göring &… so bili habsburški pankrti. Od tu tako dobro sodelovanje. Niso prekinili po napadu na SZ. Tudi skupaj so se dogovarjali, ko je bila opcija izkrcavanja v Dalmaciji Anglo-Američanov.

  9. ..komunisti = partizani so na Slovenskem in v Jugoslaviji povsem sledili ciljem in navodilom iz CCCP…tudi sodelovanje oz. paktiranje z nacisti je bilo plod tega in zadeve poznamo od blizu in iz prve roke iz del Angele Vode..

    ..najbolj jasno pa je bilo to tudi v tem, da so po zlomu pakta nacisti & komunisti…začeli tudi z namernim in premišljenim izzivanjem državljanske vojne, kot faze v boljševistični revoluciji..spet po komandi in modelu iz CCCP..

  10. Nekako razumem tega Lenka Primca. Rad povdarja, da kot ateist verjame v dejstva in pravljice o NOB so dejstvo, ki ga podpirajo znanstveniki kalibra Pirjevec.

    • Dvomim da je tako. Bolj se nagibam k možnosti, da je reklamiranje dejstev, ki jih podpirajo znanstveniki kalibra Pirjevec, zanj zgolj pot k plačilu brez dela.

  11. ..no seveda je tudi tu vidna lažnivost in dvoličnost komunistov = partizanov..če so oni sodelovali ali se sporazumevali z okupatorji…je bilo to le taktična poteza..

    ..če pa je to počel, kdo drug pa takoj izdaja, kolaboracija ali kaj podobnega iz njihovega agitprop arsenal psovk..

    ..še netočen izraz anti-fašizem, kajti glavnina vsega v ww2 je bila anti-nacizem, gonijo do nezavesti, da bi se pozabilo, da so bili v določenem obdobju povezani z nacisti..

    laž je res nesmrtna duša komunizma..

  12. ..opranoglavi Opičilenko sploh nima pojma , kako je potekalo predajanje zajetih oz. Britancem predanih vojnih formacij iz eks Juge, nazaj v Jugoslavijo…in je šlo za posamičen eksces lokalnih poveljnikov na Koroškem.. , ki je bil po nekaj dneh takoj prekinjen..

    ..Američani pa itak niso ujetnikov vračali zločinskim komunistom..

    • Saj ravno to sem zapisal. Britanskim vojski, ki je pač upravljala z zajetimi domobranci, so se ti izdajalci tako gnusili, da so jih brez milosti pošiljali nazaj. Šele ko so se predstavniki Rdečega križa nad tem pritožili, ko so ugotovili, da se domobrancev ne vozi v Italijo, kot je bilo načrtovano, je zadevo v roke prevzela politika in to vračanje zaustavila.

      • Lenko Primc: “…, so se ti izdajalci tako gnusili, da so jih brez milosti pošiljali nazaj.

        …, ko so ugotovili, da se domobrancev ne vozi v Italijo, kot je bilo načrtovano”
        ============

        “Genijalec” Lenko Primc, “doktor” logike. Če ga povzamem:

        Pošiljali so jih nazaj v Slovenijo, potem pa so ugotovili, da jih ne pošiljajo v Italijo kot je bilo načrtovano ampak nazaj v Slovenijo, zato so jih nehali pošiljati nazaj v Slovenijo čeprav so načrtovali, da naj bi jih pošiljali v Italijo. 😉 😉 😉

        • Ja, ti ne morem pomagat, če ti funkcionalno nepismenemu ni nič jasno. Ja, uradno je bilo v načrtu, da se te ljudi pošlje v Italijo, ampak britansko poveljstvo je to ignoriralo in te ljudi namesto v Italijo preusmerjalo nazaj v Slovenijo, ker do teh ljudi niso imeli nobenega sočutja, za njih so bili navadni izdajalci in kot taki ničvredneži. Saj ravno zaradi tega so to lahko sploh ugotovili, ker načrtovanih prihodov teh ljudi v Italijo ni nikoli bilo. Če to ne bi bilo načrtovano, potem tega, da jih ne vozijo v Italijo, ampak Slovenijo, sploh ne bi mogli ugotoviti. Ker to so ugotovili ravno tako, da so poizvodovali za temi ljudmi v Italiji, kamor bi morali priti, pa so jim seveda sporočili, da teh ljudi tam ni. Tako da dvojni doktor funkcionalne nepismenost Riki, če ne razumeš kaj bereš, potem ti res ne morem pomagat.

          • Saj tega tudi niso ugotovili, ker tudi ni bilo načrtovano. In zakaj bi to britanska vojska ignorirala, če bi bil tak načrt? In čigav načrt naj bi to bil, saj je britanska vojska edina delala načrte v zvezi s tem.

      • ..kaki izdajalci..koga so izdali..??..komu in kaki Britanski vojski so e gnusili, če pa je šlo za eksces samo določenih lokalnih poveljnikov..

        ..a ne Opičigalenko..saj o zadevah nimaš pojma o pojmu..

        .če pa smo že pri tem kdo se je komu na Koroškem gnusil…je bila to Knojevska enota , v kateri je bil tudi moj stric in je lovila in obešala avstrijske civiliste, po spisku kot nevarne za revolucijo.. in kar na gavgah, ki so jih imeli na kamionu..in so jih res Britanci pod marš in z gnusom nagnali, ko so kar sredi Celovca na Neuer Platzu obešali..civile..

        ..tako, da burekđija Opičigalenko…lahko take prodajaš fore, kot ti…tebi enako limitiranim pionirčkom..

        • V resnici so bili mnogi fascinirani nad tem, kako dobro so se organizirali in delali – take ljudi bi vsak pameten sprejel – ne glede na pretelkost.

  13. Izročili so jih, ker so imeli Titovo obljubo, da se nobenemu ne bo nič zgodilo. Ko pa so po obveščevalnih kanalih izvedeli za pokole, so izročanje ustavili. Takoj že 4. junija!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite