Papežev zadnji nagovor

1
Slovo Svetega Očeta

Papež Benedikt XVI. je v sredo v svojem zadnjem sporočilu katolikom vsega sveta poudaril, da Bog ne bo pustil, da se njegova ladja potopi, navkljub razburkanim voda. »Zares sem ganjen, vidim da je cerkev živa«, je pospremil z besedami več kot sto tisočglavo množico, preden je pričel s katehezo.

Nekoliko slaboten, vendar vedrega obraza je pred svojim nagovorom v papamobilu obšel Trg svetega Petra, kjer mu je z zastavami mahala množica vernikov, ki je nosila transparente z napisom »Hvala« v številnih jezikih.

V svojem osemletnem pontifikatu je bilo trenutkov, ki niso bili lahki, ko so bile vode razburkane in veter uperjen proti nam, vendar sem zmerom vedel, da cerkvena ladja ni moja, ni naša, temveč je Njegova in On ne bo pustil, da se potopi, je dejal papež. Spomnil je, da je bilo 19. aprila 2005, ko je bil izbran za poglavarja Cerkve, dano veliko breme na njegova pleča in da je zasebna »dimenzija« njegovega življenja popolnoma izginila. »Moja odločitev, da odstopim od dolžnosti ne pomeni, da se vračam zasebnemu življenju, življenju potovanj in srečanj, konferenc in sprejemov,…še naprej bom ob križu, vendar na drugačen način ostajam ob križanem Gospodu. Ne bom več upravljal Cerkev, temveč ji bom ostal zvest z molitvijo«, je dejal papež.

Joseph Ratzinger je zapustil Vatikan v četrtek, 28. februarja, brez ceremonij, in se za nekaj časa nastanil v papeško rezidenco v Castel Gandolfu, od tam pa se bo naselil v obnovljenem vatikanskem samostanu, kjer se bo v molitvi posvečal Bogu, daleč od oči javnosti.

Foto: Vlado Bizjak


1 komentar

  1. Hvala Vam za Vaš zgled vere, sveti oče. V duhu sem z Vami. Nisem veliko prebral o Vašem delu. Človeško gledano, sem zelo omejen in zato ne morem drugače kot priznati svojo revščino in nebogljenost. Hvala Vam za vse vaše dobro namerne besede, za tolažbo, vzpodbude, za leto vere. To leto se v duhu pred menoj kakor na poseben način udejanja že poziv Vašega velikega predhodnika Janeza Pavla II., ki nas je povabil, da prestopimo prag upanja. In tega se ne da, če se ne izgradimo v veri. Po vašem danem zgledu in lepo ubesedenem zaupanju v Cerkev, v prispodobi videno kot ladjo na razburkanem morju, ki jo varno vodi troedini Bog v pristan večnih obrežij. Kako opogumljajoče so zvenele prve besede po izvolitvi vašega predhodnika že pred skoraj 35imi leti: “Non abiate paura di Christo! Non abiate paura di Chieza!”
    “Ne bojte se Kristusa! Ne bojte se Cerkve!”
    Bili ste v mnogih stiskah tudi Vi, a niso vam vzele vedrine z obraza. Kot da bi se tudi na Vas uresničevale Pavlove besede: “Ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti, stiskajo nas, pa nismo utesnjeni…” Res, preizkušnja prinaša zorenje in njen sad je večanje stanovitnosti. Hvala Vam še enkrat za vaš čudoviti zgled vere, upanja in ljubezni. Verujem in zaupam, da vaš zgled tudi v mojem narodu ne bo ostal brez dobrih sadov.

Comments are closed.