Papež Frančišek po prstih na Lampeduso

1

lampedusaPapež Frančišek bo italijanski otok Lampedusa, prehodni cilj afriških beguncev na begu pred vojno, nasiljem in revščino, obiskal v ponedeljek, 8. julija. Lampedusa je manj kot 115 kilometrov oddaljena od tunizijske obale in je torej bližje afriški celini kakor Siciliji, italijanski provinci, ki ji pripada. Odkar se je pred dvema letoma pričela arabska pomlad je na otok prispelo že več deset tisoč beguncev.

»Lampedusa… predstavlja most do afriške celine in ne moremo se pretvarjati, da ne obstaja«, je dejal nadškof Francesco Montenegro v sicilijanskem Agrigentu. Kot je pojasnil, sta se s papežem Frančiškom o obisku Lampeduse pogovarjala med obiskom Ad limina v Vatikanu. »Opazil sem, kako pazljivo je papež poslušal, ko sem mu pripovedoval o stanju na otoku in rekel sem, da bi bilo lepo, če bi sveti oče otok obiskal.« Nadškof Montenegro je še povedal, da papež na Lampedusi ne bo obiskal zgolj beguncev, ampak tudi tamkajšnje domačine, saj maloštevilni prebivalci ‘delajo vse, kar je v njihovih močeh’, da bi pomagali beguncem, ki na otok pogosto prispejo praznih rok, na majhnih, neudobnih čolnih.

»Naši ljudje praznijo svoje omare, beguncem dajejo na razpolago svoje kopalnice, jim nudijo hrano, oblačila in različne potrebščine«, je pojasnil nadškof. Spregovoril je tudi o tistih, ki nikoli ne dosežejo obale otoka, o brezštevilnih beguncih, ki izgubijo življenje na poti proti svobodi. »Število smrtnih žrtev ne zanima skorajda nikogar, ker gre za temnopolte Afričane. Ljudem po svetu preprosto ni mar. Vprašanje priseljencev mora postati vprašanje vseh Cerkva«, je prepričan nadškof iz Agrigenta.

Na vprašanje, kako bo s priseljenci na dan papeževega obiska, je nadškof Montenegro pojasnil, da je to povsem nepredvidljivo. »Prihod novih priseljencev ni stvar ‘izrednega stanja’. Zbrati moramo dovolj poguma in ne razmišljati na ta način; položaj je v tem trenutku pač takšen, kot je,« razmišlja nadškof Montenegro. »Danes jih bo prispelo deset, sto, tisoč; izziv ni v tem, da prihajajo v tisočih. Izziv predstavlja dejstvo, da tudi tistih deset, ki jih prispe, želi živeti, si ustvariti boljše življenje«.

»Med nas prihaja tako rekoč po prstih. In tako v resnici je, ko si med ubogimi, moraš vedno stopati mehko in spoštljivo. Papež nas uči prav s tem, da prihaja med nas kot preprost škof, ki na svoje ljudi gleda s srcem,« je še dejal nadškof Montenegro.

Vir: news.va

Foto: Flickr

1 komentar

  1. Seveda je treba biti do beguncev človeški.
    Hkrati pa se je treba tega problema rešiti celostno. In očitno se ga Evropa ne zna.

    Kitajska je svojo bedo rešila z uvedbo liberalnega kapitalizma ( svobodni trg – a ne na področju politike in idej) in ga rešuje tudi v Afriki.

    Se pa vidi kako socializem, ki uničuje Zahodni svet prodira tudi v arabski svet. Tam smo imeli socialistične diktatorje tipa Atatuerk, Sadam Husein, Jaser Arafat, Gadafi, Naser, Asad ( stranka BAAS). O tem Časnik zelo malo poroča. Vso izkrivljeno propagando o arabskem svetu sporoča Sloveniji ozka skupina komunajzerjev iz FDV in v Delu politkomisar Videmšek.

    V Turčiji so socialisti hoteli narediti prevrat, pa je bila Turčija ena od najbolj uspešnih držav na svetu in se je vedno bolj odpirala svetu. Začelo se je z nekim parkom kot da je glavno vprašanje ekologija. Takoj so se jim pridužili socialistični politiki, sindikati in javni sektor.

    V Egiptu smo imeli demokratično oblast v kateri so imeli zelo socialno darežljuvi verniki Islama večino po večdesetletni vojaški diktaturi ( skorumpirani socialisti tipa Jospi Broz Tito). Seveda v naših medijih navijajo za zrušitev demokratičnega predsednika iz vrst Muslimanske bratovščine in za kriminalni VOJAŠKI PUČ, kjer so se socialistični raji, “ki se bori za liberalne???” pravice pridružili socialistični birokati in socialistična vojska, ki ves čas dobro živijo na račun Scoailistične Države in še dodatno polnijo vreče z obilno korupcijo.

    Prosim urednike Časnika, če malo več poudarka dajo tudi dogodkom po svetu in alternativnim pogledom nanje, ker je socialistični totalitarizem v Sloveniji res ubijalski in zadušujoč za tiste, ki nismo sužnji in hlapci in razmišljamo s svojo in ne s Kolektivno glavo.

Comments are closed.