Papež Frančišek je med petkovo jutranjo homilijo, ki jo je imel med mašo v kapeli Doma svete Marte, poudaril, naj Cerkev ne bo navezana na denar in moč. Njena moč in njeno veselje naj bosta Jezusova beseda.
Cerkev bo vedno doživljala skušnjave
V svetopisemskem odlomku iz 1. knjige Makabejcev (1 Mak 4, 36-37.52-59) beremo o veselju izraelskega ljudstva, da so lahko očistili svetišče in ga ponovno posvetili, potem ko so ga oskrunili pogani in posvetni duh. Papež je izpostavil zmagoslavje teh, ki jih je preganjalo enoumje. Božje ljudstvo praznuje in se veseli, kajti ponovno je našlo svojo identiteto. »Praznovanje je nekaj, kar posvetnost ne zna početi, ne more početi. Največ, kar nam lahko dá posvetni duh je malo zabave, malo hrušča. A veselje prihaja samo iz zvestobe zavezi.« Današnji evangelijski odlomek (Lk 19,45-48) nam približa prizor, ko Jezus iz templja prežene trgovce in pravi: »Pisano je: ‘Moja hiša je hiša molitve, vi ste pa iz nje napravili razbojniško jamo.’« Kakor v dobi Makabejcev, ko je posvetni duh zasedel mesto čaščenja živega Boga. Sedaj se to zgodi na drugačen način.
Nevarnost navezanosti na denar in moč
»Veliki duhovniki in pismouki, pravi evangelij, so nekoliko spremenili stvari. Vstopili so v proces propadanja in so umazali tempelj. Umazali so tempelj,« je razlagal papež Frančišek in nadaljeval: »Tempelj je podoba Cerkve. Cerkev bo vedno – vedno! – doživljala skušnjavo posvetnosti in skušnjavo po moči. To pa ni moč, ki jo zanjo želi Jezus Kristus!« Jezus ne pravi: »Tega se ne počne, počnite to zunaj.« Pravi: »Tu ste naredili razbojniško jamo.« Ko Cerkev vstopi v ta tok propadanja, je na koncu zelo grda.
Po papeževih besedah gre tukaj za nevarnost pokvarjenosti: »V Cerkvi je vedno skušnjava pokvarjenosti. In to je takrat, ko je navezana na denar in moč, namesto da bi bila navezana na zvestobo Gospodu Jezusu, Gospodu miru, veselja, rešitve.« O tem govori tudi današnji evangeljski odlomek. Veliki duhovniki in pismouki so bili navezani na denar, na moč in so pozabili duha. Da bi se upravičili in bi lahko rekli, da so pravični in dobri, so »duh Gospodove svobode zamenjali s togostjo«. Jezus govori o njihovi togosti v 23. poglavju Matejevega evangelija. Bili so to ljudje, ki so izgubili čut za Boga, kajti navezali so se na denar in moč, na posvetnost.
Moliti za Cerkev
Pismouki in veliki duhovniki so se na Jezusa razjezili, je nadaljeval sveti oče. Jezus iz templja ni nagnal duhovnikov in pismoukov, ampak tiste, ki so tam kupovali in prodajali, »tempeljske poslovneže«. Duhovniki in pismouki so bili z njimi povezani, med njimi je bila »sveta tangenta«. Od njih so dobivali denar, na katerega so bili navezani in so častili to svetinjo. Evangelij je tukaj zelo oster. Pravi, da so veliki duhovniki, pismouki in tudi ljudski prvaki Jezusa skušali umoriti. Enako se je zgodilo s templjem Juda Makabejca, je pripomnil papež. In zakaj so ga hoteli umoriti? Niso vedeli, kaj storiti, kajti vse ljudstvo je poslušalo Jezusa. »Jezusova moč je bila njegova beseda, njegovo pričevanje, njegova ljubezen. Kjer je Jezus, tam ni prostora za posvetnost, ni prostora za pokvarjenost!« je poudaril papež in dodal, da je to boj vseh nas. To je vsakodnevni boj Cerkve: vedno Jezus, vedno z Jezusom, vedno poslušati njegovo besedo. In nikoli iskati varnost tam, kjer je nekdo drug gospodar. Jezus nam je rekel, da ne moremo služiti dvema gospodarjema: ali Bog ali bogastvo, ali Bog ali moč.
Ob koncu homilije je Frančišek pozval k molitvi za Cerkev: »Pomislimo na mnoge današnje mučence, ki trpijo in umirajo, da ne bi vstopili v ta duh posvetnosti, enoumja, odpadništva. Mislimo nanje, dobro nam bo delo misliti nanje.« Prav tako naj prosimo za milost, da ne bi vstopili v ta tok propadanja, ki pelje v posvetnost in ki vodi v navezanost na denar in moč.
Vir: Radio Vatikan.
