
Črni panter se je v času osamosvojitvene medijsko-politične kampanje pogosto pojavljal v javnosti. Med vidnejšimi ga je uporabljalo domoljubno gibanje SAMO (Gibanje za odcepitev Slovenije od Jugoslavije) ter manjša prostovoljna enota, imenovana Slovenska garda. Slednja je nastajala v koordinaciji z Ivanom Borštnerjem in je pod neposrednim poveljstvom Andreja Šiška in nato vojaško sodelovala v osamosvojitveni vojni leta 1991, nekako na območju med Šentiljem in Gornjo Radgono. Sodelovali so tudi pri zajetju prvih tankov JLA, ki so nato pomenili začetek slovenskih tankovskih enot.

Panter bil med predlogi za spremembo takratnega jugoslovanskega grba Republike Slovenije
Slovenci smo imeli že takrat – kot tudi še večkrat potem – več idealnih priložnosti za uveljavitev svojega zgodovinskega grba in prapora (zastave) s črnim panterjem, grbom slovenske srednjeveške države Karantanije. Vrstile so se številne pobude – tako doma kot v zdomstvu – za ustrezno spremembo takratnega jugoslovanskega grba Republike Slovenije. V začetku junija 1990 sta Mlada iniciativa pri SDZ (Slovenski demokratski zvezi) in Slovensko grbo- in zastavoslovno društvo v javnih občil podala pobudo za izvorno slovensko zastavo s črnim panterjem.

Proti njim oziroma njihovi ideji je nastopil takratni velesrbski jugoslovanski aparat prek svojih zaupnikov na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na SAZU. Njihov zmeden in kontradiktoren odgovor v imenu SAZU-ja izžareva nenavaden bes do karantanskega panterja. Bes, ki za nobenega normalnega Slovenca ni razumen, ni logičen, ni na mestu. Kaže pa, da v ozadju stoji nekdo, ki do panterja goji takšno zavist, da ga v besedilu niti ne imenuje s pravim imenom vrste »panter«, ampak zanj uporabi zgolj sintagmo »živalski lik«.
Ta ista postjugoslovanska linija, ki je preprečila uveljavitev naših zgodovinskih simbolov ob odcepitvi od Jugoslavije, je ostala zasidrana na SAZU in v političnem aparatu vse do danes. Zaradi tega so se tudi naknadni poskusi za ustrezno spremembo zastave in grba izjalovili. Toliko za prikaz okoliščin in njihove strukture, da bo laže razumeti, koga danes spet tako moti karantanski panter.
Panter je uradno zaščiteno znamenje posebnega javnega pomena
Omenimo še odklonski izpad Andreja Pleterskega, ki je v Tedniku 17. maja 2021 na RTV Slovenija karantanskega panterja sramotilno preimenoval v »karantenskega« panterja, ga anahronistično primerjal z zdajšnjo epidemijo covida-19 ter panterju vsiljuje karanteno. Taki izpadi niso opravičljivi, saj je črni panter s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U2369/2008-14 opredeljen in zaščiten kot znamenje posebnega javnega pomena na ravni Slovenije. Vsako rovarjenje, žalitev, lažno podtikanje ter škodovanje znamenju slovenskega črnega panterja pomeni kršitev 73. člena Ustave RS ter 165., 257 in 258. člena Kazenskega zakonika RS.
Karantanskega panterja imamo danes v simbolih policije in vojske. S tem je vsaj delno ohranil svoj pomen iz srednjeveške Karantanije, kjer je poleg državnega simboliziral bojno in zaščitno znamenje. Rdečega panterja uporablja za svoj znak Specialna enota slovenske policije.

Panterja uporablja tudi Poveljstvo sil slovenske vojske, v znaku je osrednje znamenje črni panter skupaj z mečem. V svojem grbu ga uporablja tudi Generalštab Slovenske vojske. Na nas je, da panterja zopet postavimo na ustrezno mesto, na slovensko zastavo, kot državni grb, kar je nekoč že bil. Slovenci smo širokosrčni in gostoljubni ljudje. Nikoli nismo drugim povzročali škode, temveč vselej obratno. Kljub naši dobroti pa imamo tudi mi pravico do svojih zgodovinsko prepoznavnih ter pomenljivih narodnih simbolov in seveda – do obstoja.
Še o zadevi z dr. Jožkom Šavlijem in lažnivim podtikanjem s strani Andreja Pleterskega in Miha Kosija
Kot dolgoletni prijatelj rajnega dr. Jožka Šavlija naj še repliciram na podlo iznajdbo Pleterskega in Kosija, da naj bi bil karantanski črni panter »Šavlijev izum izpred 40 let«. Za dr. Šavlija se je Miha Kosi v Tedniku na RTVS, 17. maja 2021 celo izrazil, da gre za zanesenjaka in amaterja?!
Mar res, Miha? Šavlijeva študija Črni panter, najstarejši karantanski grb, ki je leta 1981 izšla v Glasu Korotana št. 6 na Dunaju, je v Avstriji vzbudila obilo zanimanja, naletela na velik odziv in požela glasne pohvale. Študija je vzbudila veliko pozornost v heraldičnem društvu Adler na Dunaju. Predsednik tega društva prof. Hans Jager-Sunstenau je o njej objavil pohvalno poročilo v ugledni reviji Archivum Heraldicum (Lausanne 1982, št. 3, št. 4), in to kar v dveh zaporednih številkah z naslovom Heraldische Symbole im alten Slowenisch-Karantanien (Heraldični simboli v stari slovenski Karantaniji). Druga recenzija Šavlijeve študije je bila objavljena tudi v znani reviji Europa Etnica (št. 3, Dunaj 1982).
Študija je bila objavljena tudi v slovenskem zdomskem tisku: Glas slovenske kulturne akcije (Buenos Aires, okt.–dec. 1983), Svobodna Slovenija (št. 23, št. 24, Buenos Aires 1982), Rodna gruda (časopis za Slovence v zamejstvu in po svetu, št. 10, 1984). Šavlijeva študija je bila zamolčana in prepovedana izključno v belgrajski Jugoslaviji. Toliko o tem za naivneže in nepoznavalce, ki podtikajo lansirano krilatico, da naj bi pri brisanju in ponarejanju slovenske etnogeneze akademskim krogom izdajali navodila izključno neki nemški in prek njih ideologizirani avstrijski lobistični krogi (dejansko si ti naše insignije predvsem postopno prisvajajo). V razmislek, od kod izvirajo iznajdbe Pleterskega in Kosija.
Šavliju na SAZU ponujali dobro plačano in uživaško kariero pod pogojem, da svoje obsežno znanje priredi in zlorabi za protislovenske namene
In še ena bistvena zadeva. Dr. Jožko Šavli je bil velik poznavalec slovenske etnogeneze ter avtor in soavtor številnih knjig in strokovnih člankov. Njegovo obsežno znanje je bilo trn v peti akademskim krogom, katere je stalno močno nadzirala peta kolona. Dr. Šavlija so dolga leta vabili na SAZU in mu ponujali častno mesto ter dobro plačano in uživaško kariero (kakršno imajo Štih, Kosi, Pleterski in njihovi sostorilci) pod pogojem, da svoje obsežno znanje priredi in zlorabi za protislovenske namene. To ponudbo oziroma kompromitacijo je s ponosom odklonil. Toliko v vednost, kdo je dr. Jožko Šavli, ki ga lažnivo blatita Andrej Pleterski in Miha Kosi.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
Preden se z Rokom Melinkom lotiva naslednjih člankov, objavljam še seznam virov, ki jih je uporabil pri sestavljanju prispevka o Panterju:
Uporabljeni viri in literatura:
Anthony Ambrožič: Adieu to Brittany, a transcription and translation of Venetic passages and toponyms, Toronto 1999
Metod Dolenc: Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935
Anton Janežič: Slovensko-nemški slovar, Celovec, 1905 in Nemško-slovenski ročni besednik (Deutchs-Slovenisches hand – worterbuch), Celovec, 1908
T. Jaritz, F. F. Hofmann: O večinsko slavskem poreklu prebivalcev nemških dežel, Beljak (Villach) 1853
Julij Kleinmayr: Anton Janežič-ev Slovensko-nemški slovar, Celovec 1874
Boštjan Kojc: Človek v pravu, 2021
F. Kos: Termini Venetorium qui et Sclavi dicuntur, že leta 618 (Vita S. Columbani), Kos, Gradivo I, 193
Albert Krantz: Wandalia, Opis vinedske zgodovine, Köln 1519
Otto Kronsteiner: Avstrijci so ponemčeni Slovenci, Delo, 9. 10. 2004
Josip Mal: Osnove ustoličenja karantanskega kneza, GMS, Ljubljana 1942
Anton Janez Murko: Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik, Gradec 1833
Andrej Rant: Karni in Veneti v Britaniji in v Alpah: slovenska in britanska paleoetnična izročila v luči evropske prazgodovine, Žirovnica 2008
Simon Rutar: Poknežena grofija Goriška, Gorica 1893
W. von Schulenburg: Wendisches volksthum in sage, Brauch und sitte, 1882
Jožko Šavli: Slovenska država Karantanija, Bilje 2007
Jožko Šavli: Slovenska državna misel, Bilje 2010
Jožko Šavli: Slovenska znamenja in simboli, 1994 Bilje
Jožko Šavli: Slovenija, podoba evropskega naroda, dopolnjena izdaja, Bilje 2003
Andrej Šiško: Slovenske domoljubne pesmi, Ljubljana 2011
Andrej Šiško: Slovenske legende in znamenja, Ljubljana 2011
Andrej Šiško: Zedinjena Slovenska varda, Andrej Šiško, Maribor 2020
Mirko Škibin: Etruščani so bili Slovani, Nova Gorica 2005
Josip Šuman: Slovenci (Die Slovenen), Dunaj 1881, Ljubljana 2011
Ivan Tomažič: Etruščani in Veneti, Drugi venetski zbornik, Dunaj 1995
Ivan Tomažič: Slovenci, Ljubljana 1999
Davorin Trstenjak: Starozgodovinski pomenki: O imenu Styria, Štirsko, Štajarsko, Steiermark., Kmetijske in rokodelske novice, Janez vitez Bleiweiss, stran 362, letnik 13, št. 91, Ljubljana 1855
Henrik Tuma: Krajevno imenoslovje, Trst 1923
Jurij Venelin: Starodavni in današnji Slovenci, (1841), Ljubljana 2009 (prevod)
Sergij Vilfan: Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961
Vinko Vodopivec: Starejša slovenska etnogeneza, Ljubljana 2010
Vinko Vodopivec: Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze, Ljubljana 2010
Spletni viri:
http://www.hervardi.com/crni_panter_slovenski_grb.php
http://www.hervardi.com/gibanje_za_odcepitev_slovenije_samo.php
http://www.hervardi.com/panteroo.php
http://www.hervardi.com/panter_znamenje_slovenske_karantanije.php
http://www.hervardi.com/peter_kozler_in_zemljovid_slovenske_dezele.php
http://www.hervardi.com/slovenci_slovani.php
https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174776306
https://ospreypublishing.com/the-third-crusade-1191-pb
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/slovenski-zgodovinski-atlas-eden-nasih-najvecjih-zalozniskih-in-znanstvenih-projektov-vseh-casov/264625
https://www.peabody.harvard.edu/files/Symbols_Fall1981.pdf
https://leporelo.info/kar-1
https://www.biologie-seite.de/Biologie/Kar_(Talform)
https://en.wikipedia.org/wiki/Coat_of_arms_of_Bavaria
https://www.heraldry-wiki.com/heraldrywiki/index.php?title=Bayern
Comments are closed.