Črni panter se je v času osamosvojitvene medijsko-politične kampanje pogosto pojavljal v javnosti. Med vidnejšimi ga je uporabljalo domoljubno gibanje SAMO (Gibanje za odcepitev Slovenije od Jugoslavije) ter manjša prostovoljna enota, imenovana Slovenska garda. Slednja je nastajala v koordinaciji z Ivanom Borštnerjem in je pod neposrednim poveljstvom Andreja Šiška in nato vojaško sodelovala v osamosvojitveni vojni leta 1991, nekako na območju med Šentiljem in Gornjo Radgono. Sodelovali so tudi pri zajetju prvih tankov JLA, ki so nato pomenili začetek slovenskih tankovskih enot.
Panter bil med predlogi za spremembo takratnega jugoslovanskega grba Republike Slovenije
Slovenci smo imeli že takrat – kot tudi še večkrat potem – več idealnih priložnosti za uveljavitev svojega zgodovinskega grba in prapora (zastave) s črnim panterjem, grbom slovenske srednjeveške države Karantanije. Vrstile so se številne pobude – tako doma kot v zdomstvu – za ustrezno spremembo takratnega jugoslovanskega grba Republike Slovenije. V začetku junija 1990 sta Mlada iniciativa pri SDZ (Slovenski demokratski zvezi) in Slovensko grbo- in zastavoslovno društvo v javnih občil podala pobudo za izvorno slovensko zastavo s črnim panterjem.
Proti njim oziroma njihovi ideji je nastopil takratni velesrbski jugoslovanski aparat prek svojih zaupnikov na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na SAZU. Njihov zmeden in kontradiktoren odgovor v imenu SAZU-ja izžareva nenavaden bes do karantanskega panterja. Bes, ki za nobenega normalnega Slovenca ni razumen, ni logičen, ni na mestu. Kaže pa, da v ozadju stoji nekdo, ki do panterja goji takšno zavist, da ga v besedilu niti ne imenuje s pravim imenom vrste »panter«, ampak zanj uporabi zgolj sintagmo »živalski lik«.
Ta ista postjugoslovanska linija, ki je preprečila uveljavitev naših zgodovinskih simbolov ob odcepitvi od Jugoslavije, je ostala zasidrana na SAZU in v političnem aparatu vse do danes. Zaradi tega so se tudi naknadni poskusi za ustrezno spremembo zastave in grba izjalovili. Toliko za prikaz okoliščin in njihove strukture, da bo laže razumeti, koga danes spet tako moti karantanski panter.
Panter je uradno zaščiteno znamenje posebnega javnega pomena
Omenimo še odklonski izpad Andreja Pleterskega, ki je v Tedniku 17. maja 2021 na RTV Slovenija karantanskega panterja sramotilno preimenoval v »karantenskega« panterja, ga anahronistično primerjal z zdajšnjo epidemijo covida-19 ter panterju vsiljuje karanteno. Taki izpadi niso opravičljivi, saj je črni panter s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U2369/2008-14 opredeljen in zaščiten kot znamenje posebnega javnega pomena na ravni Slovenije. Vsako rovarjenje, žalitev, lažno podtikanje ter škodovanje znamenju slovenskega črnega panterja pomeni kršitev 73. člena Ustave RS ter 165., 257 in 258. člena Kazenskega zakonika RS.
Karantanskega panterja imamo danes v simbolih policije in vojske. S tem je vsaj delno ohranil svoj pomen iz srednjeveške Karantanije, kjer je poleg državnega simboliziral bojno in zaščitno znamenje. Rdečega panterja uporablja za svoj znak Specialna enota slovenske policije.
Panterja uporablja tudi Poveljstvo sil slovenske vojske, v znaku je osrednje znamenje črni panter skupaj z mečem. V svojem grbu ga uporablja tudi Generalštab Slovenske vojske. Na nas je, da panterja zopet postavimo na ustrezno mesto, na slovensko zastavo, kot državni grb, kar je nekoč že bil. Slovenci smo širokosrčni in gostoljubni ljudje. Nikoli nismo drugim povzročali škode, temveč vselej obratno. Kljub naši dobroti pa imamo tudi mi pravico do svojih zgodovinsko prepoznavnih ter pomenljivih narodnih simbolov in seveda – do obstoja.
Še o zadevi z dr. Jožkom Šavlijem in lažnivim podtikanjem s strani Andreja Pleterskega in Miha Kosija
Kot dolgoletni prijatelj rajnega dr. Jožka Šavlija naj še repliciram na podlo iznajdbo Pleterskega in Kosija, da naj bi bil karantanski črni panter »Šavlijev izum izpred 40 let«. Za dr. Šavlija se je Miha Kosi v Tedniku na RTVS, 17. maja 2021 celo izrazil, da gre za zanesenjaka in amaterja?!
Mar res, Miha? Šavlijeva študija Črni panter, najstarejši karantanski grb, ki je leta 1981 izšla v Glasu Korotana št. 6 na Dunaju, je v Avstriji vzbudila obilo zanimanja, naletela na velik odziv in požela glasne pohvale. Študija je vzbudila veliko pozornost v heraldičnem društvu Adler na Dunaju. Predsednik tega društva prof. Hans Jager-Sunstenau je o njej objavil pohvalno poročilo v ugledni reviji Archivum Heraldicum (Lausanne 1982, št. 3, št. 4), in to kar v dveh zaporednih številkah z naslovom Heraldische Symbole im alten Slowenisch-Karantanien (Heraldični simboli v stari slovenski Karantaniji). Druga recenzija Šavlijeve študije je bila objavljena tudi v znani reviji Europa Etnica (št. 3, Dunaj 1982).
Študija je bila objavljena tudi v slovenskem zdomskem tisku: Glas slovenske kulturne akcije (Buenos Aires, okt.–dec. 1983), Svobodna Slovenija (št. 23, št. 24, Buenos Aires 1982), Rodna gruda (časopis za Slovence v zamejstvu in po svetu, št. 10, 1984). Šavlijeva študija je bila zamolčana in prepovedana izključno v belgrajski Jugoslaviji. Toliko o tem za naivneže in nepoznavalce, ki podtikajo lansirano krilatico, da naj bi pri brisanju in ponarejanju slovenske etnogeneze akademskim krogom izdajali navodila izključno neki nemški in prek njih ideologizirani avstrijski lobistični krogi (dejansko si ti naše insignije predvsem postopno prisvajajo). V razmislek, od kod izvirajo iznajdbe Pleterskega in Kosija.
Šavliju na SAZU ponujali dobro plačano in uživaško kariero pod pogojem, da svoje obsežno znanje priredi in zlorabi za protislovenske namene
In še ena bistvena zadeva. Dr. Jožko Šavli je bil velik poznavalec slovenske etnogeneze ter avtor in soavtor številnih knjig in strokovnih člankov. Njegovo obsežno znanje je bilo trn v peti akademskim krogom, katere je stalno močno nadzirala peta kolona. Dr. Šavlija so dolga leta vabili na SAZU in mu ponujali častno mesto ter dobro plačano in uživaško kariero (kakršno imajo Štih, Kosi, Pleterski in njihovi sostorilci) pod pogojem, da svoje obsežno znanje priredi in zlorabi za protislovenske namene. To ponudbo oziroma kompromitacijo je s ponosom odklonil. Toliko v vednost, kdo je dr. Jožko Šavli, ki ga lažnivo blatita Andrej Pleterski in Miha Kosi.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
