Pametni za vse, koristni samo za nekatere

4
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Če zaradi dopustov niste na tekočem, kaj se je zadnja dva oziroma tri tedne dogajalo na politični sceni, vam sporočam, da se Miro Cerar pogaja s sindikati glede nove koalicije. Slednji balinajo s parlamentarnimi stranki oziroma z njihovimi predlogi, vse skupaj pa spominja na farso. Z (ne)podporo sindikatov je v Sloveniji težko vladati, ne glede na to, da ne zastopajo niti polovico delovne sile v Sloveniji. Kako nesposoben si, je nepomembno (primer vlade AB), je pomembno samo, da so sindikati zadovoljni.

Učitelji krščanskega nauka

K cerkvenim očetom bo odslej treba prištevati še Gorana Lukiča in Jožeta Mencingerja, oba očitno fena papeža Frančiška. Prvi je pisal Mateju Toninu v Mladini, drugi med pismi bralcev v Delu. Mencingerju verjamem, da mu je dolgčas in da kot aktivni upokojenec prebira krščanske knjige in spremlja papeža Frančiška, seveda selektivno. Vmes je hotel še pomodrovati srbskemu premierju, ki pa mu je v zahvalo povedal nekaj krepkih. Pri Lukiču je treba stvar še malce premisliti.Glede na to, da je junija podal odstopno izjavo in da bo konec avgusta zapustil »prve bojne vrste«, so krščanski učitelji na Slovenskem prav zares lahko v skrbeh. Ker so pri boju za delavske pravice sindikati popolnoma neuspešni, delavci velenjskega rudnika in delavci Gorenja so namreč morali pripraviti splošno stavko mimo nesposobnih sindikatov, pa je kakršna koli skrb odveč.

Ni dovolj, da ima ime socialna, morala bi biti titovka

Postavimo si osnovno vprašanje: koga ščitijo sindikati? Odgovor: delavce. Mar tisti, ki bi imeli korist od socialne kapice, niso delavci, ali njih sindikat ne ščiti? Očitno ne, tako kot je Desus postal samo stranka dela upokojencev, ki se umešča na levico. Ker so se boju za socialno kapico pridružili tudi gospodarstveniki, saj si želijo razvoja in zaposlitve visoko kvalificirane delovne sile, so jim sindikati poslali sporočilo, »naj razvojne lenobe ne skrivajo za socialno kapico«. Hmmm, gospodarstveniki, v sindikatovem diskurzu grabežljivi zeleni možici, ki delajo vse samo zaradi dobička, se torej sedaj skrivajo za razvojno lenobo, od katere sami nimajo prav ničesar. Če že kaj, potem samo škodo. Ampak dobro, sindikatom tega ne gre zameriti, ker niso lastniki kapitala, če odštejemo njihovo solastništvo Delavske hranilnice, kjer ima direktor več kot 200.000 evrov letne plače.

Trenutno vsi delodajalci plačujejo enak odstotek prispevkov za plače. Socialna kapica pa bi omejila absolutno vrednost navzgor. Kaj imamo od tega in v katerem grmu tiči zajec? Oglejmo si primer ob prispevku za zdravstveno blagajno, ki znaša 6,36 % od bruto plače. To pomeni, da nekdo z minimalno bruto plačo 789,15 € prispeva v zdravstveno blagajno 50,19 €, nekdo s plačo 1498,52 € prispeva 95,31 € in nekdo s plačo 3464,74 € prispeva 220,26 €. (glej tabelo). Po prepričanju sindikata gre za enakost, vendar ali gre res za enakost, če nekdo vplačuje 50 evrov, nekdo pa 200 evrov ali več za popolnoma enako storitev. Vzemimo banalen primer (gre za primerjavo storitev): v restavraciji bi za nedeljsko kosilo tisti z minimalno plačo plačal 12 €, tisti s 3500 plače pa 48 €. Ali za storitev pri frizerju, z minimalno plačo bi plačali striženje npr. 15 €, tisti s 3500 € plače pa 60 €. Vse po logiki, kdor ima več, naj več tudi plača. Razlika med temi tremi storitvami je v tem, da imaš v gostinstvu in frizerstvu na izbiro različne ponudnike, medtem ko imamo v zdravstvu monopol. S socialno kapico, če ji hipotetično določimo omejitev na 3000 € (Nsi, kot njen največji politični zagovornik, o številki ni govorila, številko okoli 3000 evrov so podali gospodarstveniki), pa to pomeni, da tisti s plačo 3464,67 € v zdravstveno blagajno ne bo več prispeval 220,26, ampak 190,8 evrov. Torej bo samo s področja zdravstva njegova neto plača višja za 30 evrov, pri tistih z večjo plačo pa toliko več. S tem pridobimo konkurenčnost plač znotraj prostega delovnega trga Evropske unije. Tako bi zadržali najboljše kadre, ki odhajajo v tujino. Poleg pogojev dela je seveda prva stvar višina plače. Mogoče bi celo obrnili trend v svoj prid in k nam privabili kadre iz tujine, kar bi zagotovo bil minipotres v Sloveniji. Saj imamo najboljši izobraževalni sistem na svetu in neki tujec pač nima pojma o slovenski stvarnosti. Hkrati bi se vsaj deloma povečala potrošnja in nekaj od te rasti bi se vsekakor steklo nazaj v državno blagajno. V medijih se je operiralo s številkami čez 200 milijonov evrov izpada socialnih prispevkov, če se kapica uzakoni za 3400 evrov plače. Izračuni so iz časa Pahorjeve vlade in upam, da niso sad istih matematikov, ki so vladi AB izračunali oz. predvideli, koliko se bo nabralo od višjega davka itd., ker se povsod krepko ustrelili mimo. Ne smemo pozabiti, da bi tako pridobili delovna mesta, torej še dodatni prihodek v blagajno. Nihče pa ne izračuna, koliko državo stane vsak visoko izobražen kader, ki zapusti Slovenijo po tem, ko je država v njegovo izobraževanje vložila že ogromne vsote denarja. Zakaj sindikati o tem nikoli ne govorijo? Ostro so proti kapici, pri SD pravijo celo, da gre za bogataško kapico. Sedaj je bogat že vsak, ki ima, ne vem, 2000 evrov plače. Potem sodi v to korito tudi centralni komite sindikatov. Izpad prihodkov socialne blagajne bi lahko pokrili, npr. z neučinkovitimi, milijonskimi in pajdaškimi subvencijami namenjenim »perspektivnim« podjetjem, bolj učinkovitim javnim naročanjem, bolj učinkovitim javnim sektorjem itd.

Izstaviti račun

Dragi sodržavljani in sodržavljanke, kdaj bomo sindikatom izstavili račun? Zaradi zaviranja razvoja Slovenije, zaradi zaviranja kakršnihkoli strukturnih reform itd., namreč. Žal rešitve za pretrganje takšnega gordijskega vozla niso na vidiku. Nova vlada bo očitno vlada statusa quo. Najsposobnejši (ne izobraženi, tukaj je velika razlika) kadri odhajajo v tujino, med njimi največ mladih. In ne drži, kar je v Večerovi kolumni dejal Luka Mesec, da »bežijo preprosto zato, ker ne dobijo niti službe za 800 evrov«. Se opravičujem, ampak vrhunski kadri nastanejo kot posledica izobraževanja + mnogo samoiniciative, odrekanj (predvsem časovnih) ter ogromno vlaganja v lastno znanje. Če Mesec misli, da bi kak inženir sprejel delo za 800 evrov, medtem, ko dobi npr. delavka Centra za socialno delo, ki dela kot negovalka za starejše na domu, okrog 700 evrov plače, potem ima, kakor za mnogo drugih stvari, nerealen pogled na svet. Đilasove besede, zapisane v Novem razredu, so žal še danes aktualne: »Demagogija in napačno prikazovanje razmer sta neizogibni značilnosti komunističnih voditeljev, ker so prisiljeni obljubljati najidealnejšo družbo in ‘odpravo vseh oblik izkoriščanja’«. Tudi delovnih mest se najde nekaj, vendar je problem v tem, da se do njih pride po 11. božji zapovedi: zveze in poznanstva. Klasičnemu primeru smo bili priča pred nekaj dnevi pri kadrovanju Katje Špur (kandidirala na listi SD leta 2011) na mesto svetovalke izvršnega direktorja Medameriške razvojne banke. Upam, da KPK in inšpekcija opravita svoje delo. Prekleti »jenkiji«, za vse so krivi v mainstream medijih, samo ko imajo prosto delovno mesto, bi pa vsak zbežal tja. Da, tudi iz socialističnega raja pod Triglavom.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


4 KOMENTARJI

  1. Iz prispevka avtorja se vidi, kako močne argumente imajo politiki proti sindikatom, pa se jih ne poslužijo.

    Glavni problem desnice je, da nastopa premalo vešče, premalo argumentirano, pa čeprav ima boljše argumente ( doma in v tujini) kot levica in sindikati.

    Zaradi tega desnica ne prepriča dovolj volivcev.

  2. SOCIALNI RED, ki ga potrebujemo v Sloveniji
    Socialni red je bistveni sestavni del socialnega tržnega gospodarstva. Je celota vseh norm za urejanje socialnega položaja državljanov in se kot tak tudi razume. Zaradi tega moramo na socialni red in gospodarski red (socialno tržno gospodarstvo) gledati kot na enoto, katere cilji morajo biti usklajeni. Socialni red ima nalogo korigirati tržni gospodarski proces in družbeno ureditev, da je socialni položaj državljanov oblikovan tako, da je možna socialna izravnava v smislu socialne pravičnosti.

    Zaradi tega je v ospredju socialnega reda gradnja in izgradnja obsežnega varnostnega sistema in ukrepov socialne politike z razdelitvijo dohodka od dela na različna življenjska obdobja, ki ustrezno močno naraščajo glede na potrebe po socialni varnosti državljanov v gospodarskem procesu preobrazbe (strukturne spremembe).

    Socialni red bistveno prispeva k gospodarski in politični stabilnosti države. Udeležba oziroma prispevek državljanov k gospodarskemu napredku je garancija za socialno varnost in socialno izravnavo in na ta način osnova za socialni mir, svobodni razvoj vseh državljanov, za lastno odgovornost in samoodločanje, za socialno mobilnost in izgradnjo dinamične odprte družbe. Visok nivo socialnega in življenjskega standarda je mogoč samo na podlagi partnerskega sodelovanja med delodajalci in delojemalci. Z vzdrževanjem socialnega miru in politične stabilnosti se lahko gospodarstvo razvija uspešno tudi v mednarodni konkurenci in prispeva k odpravljanju družbenih razlik in socialnih nasprotij ter omogoča stabilno državno ureditev.

    Temelji socialnega reda
    Socialni red temelji na osebni svobodi. Samo država, katere socialni red temelji na osebni svobodi se lahko prišteva med svobodne socialne države. V taki državi veljajo solidarnostna načela (ni socialne prisile) solidarnosti družbe do posameznika in tudi solidarnosti posameznika do družbe. Na ta način se omogoča varovanje pred socialnimi tveganji in zagotavljanje varnosti eksistence posameznika. Drugo načelo socialnega reda je subsidiarni princip. Država ima samo drugo odgovornost, prva odgovornost zase je na samem posamezniku. To pomeni, da je varovanje eksistence posameznika prvenstveno njegova naloga in le, če posameznik sam zase ni sposoben zadovoljivo skrbeti, mu pomaga družbena skupnost (občina ali država). Zato mora država poskrbeti za ukrepe, ki morajo prispevati pomoč k samopomoči, da bi socialno šibkejšim pomagali, da bi si v zadostnem obsegu pomagali sami.

    Sistemi socialne varnosti
    Ukrepi socialne varnosti so usmerjeni v to, da vsem delovno sposobnim državljanom zagotovijo enakovredne delovne pogoje, prav tako pa tudi primerne možnosti za zaslužek. To se lahko doseže z uredbami o zaščiti dela, z delovno-pravnimi predpisi, z urejanjem pravic in dolžnosti delodajalcev in delojemalcev o vprašanjih tarifne avtonomije v okviru obratne ustave in o zagotavljanju upravljanja delavcev.

    Zaščita delojemalca
    Uredba proti ogroženosti delavcev v obratih (zaščita), oblikovanje delovnega časa, oblikovanje prostega časa, dopust, zaščita pred odpustitvijo itd.

    Obratna ustava
    Zaupno sodelovanje in socialno partnerstvo med delodajalci in delojemalci je bistveno osnovno načelo za socialno tržno gospodarstvo. Obratna ustava ureja sodelovanje v podjetju. V podjetjih z več kot 20 sodelavci je potrebno izvoliti svet delavcev, ki ima pravice soodločanja o socialnih zadevah in pravice sodelovanja v personalnih zadevah, prav tako pa tudi pravico do obveščenosti o gospodarskih vprašanjih. Obratna ustava zahteva dolžni mir v obratih in določanje funkcije sindikatov in zvez delodajalcev ter opisuje funkcijo obratne skupščine in mladinskega zastopstva. Obratna ustava velja za celo državo.

    Zakon o soodločanju delojemalcev predstavlja partnersko in funkcijam ustrezno ureditev glede enakovrednosti kapitala in dela kot posledice partnerstva. Zakon o soodločanju velja za vsa podjetja, ki imajo več kot s socialnim sporazumom določeno število zaposlenih. Nadzorni odbor podjetja v katerem se soodloča je sestavljen iz enakega števila članov nadzornega odbora dajalcev kapitala in sodelavcev podjetja (6 : 6 oz. 10 : 10 sedežev). Zaščita šibkejših zagotavlja delavcem, zaposlenim in vodilnim vsakemu vsaj 1 sedež. Predsednik nadzornega odbora in njegov namestnik sta izvoljena s strani nadzornega odbora z 2/3 večino (praviloma je predsednik zastopnik kapitala). Predsednik nadzornega odbora ima v primeru enakega števila glasov pri glasovanju možnost drugega glasu. Uprava je izvoljena s strani nadzornega odbora z 2/3 večino. Kot enakopravni član predsedstva se imenuje vanj delavski direktor, ki je pristojen za personalna in socialna vprašanja.

    Ureditev trga dela
    Ureditev trga dela je na široko prenesena na samo urejanje s pomočjo zvez delodajalcev in sindikatov. Tarifna avtonomija daje socialnim partnerjem pravico, da v svobodnih dogovarjanjih določijo splošno zavezujoča minimalna določila v odnosu na plačilne in delovne pogoje. To pomeni, da se pogodbe o delu lahko sklepajo na temelju v tarifnih pogodbah dogovorjenih minimalnih norm. Rešitev možnih konfliktov interesov med delodajalci in delojemalci se izpelje na podlagi pogajanj (tarifna runda); zakonsko dopustno sredstvo za sindikalni boj je tudi stavka in izločanje.

    Uprava dela (državna uprava za delo, delovni uradi) je pomemben instrument trga dela, posebej za posredovanje dela, za pospeševanje poklicnega izobraževanja, za poklicno svetovanje, za nadaljnje izobraževanje in prešolanje, prav tako pa tudi za programe za zagotavljanje delovnih mest.

    Sistem socialnega zavarovanja
    Socialno zavarovanje je osrednje področje obsežnega sistema socialnih pravic. Usmerjeno je za skrb proti spremenjenim se načinom dela in je zgrajeno na temelju principa zavarovanja (storitev – protistoritev). S pomočjo socialnega zavarovanja naj bi bili delojemalci zavarovani proti socialnim tveganjem bolezni, nesreč, invalidnosti, starosti in brezposelnosti. Storitve se financirajo iz prispevkov, ki jih plačujejo delojemalci in delodajalci v enakem razmerju. Nosilci socialnega zavarovanja so samoupravna telesa v obliki javnega prava in zasedeni paritetno s strani delodajalcev in predstavnikov sindikata.

    Zdravstveno zavarovanje
    Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju morajo biti vsi delojemalci obvezno zdravstveno zavarovani in so na ta način zaščiteni za primer bolezni. Zavarovati se morajo vsi delavci, uslužbenci do določene višine osebnega dohodka, prav tako pa tudi vsi samostojni kmetovalci, vsi upokojenci, brezposelni in prejemniki pomoči za brezposelne, tako da imajo pravico do zdravniške nege, zdravil, zdravljenja v bolnišnici, pomoč pri materinstvu, do plačila stroškov pogreba in nadomestilo v primeru bolezni. Za financiranja zdravstvenega zavarovanja so potrebne stopnje prispevkov, od katerih polovico krije delodajalec.

    Nezgodno zavarovanje
    Nezgodno zavarovanje je obvezno jamstveno zavarovanje delodajalca kot tudi zavarovanje v korist delojemalca. Ščiti delodajalca pred odškodninskimi zahtevki pri nesrečah pri delu, pri poklicnih boleznih idr. Financiranje nezgodnega zavarovanja se izvaja iz prispevkov, ki jih plačujejo samo delodajalci.

    Starostno zavarovanje – pokojninsko zavarovanje
    Starostno (rentno) zavarovanje se sestoji iz treh vej: pokojninsko zavarovanje delavcev, pokojninsko zavarovanje uslužbencev in pokojninsko zavarovanje rudarjev. Naloga rentnega zavarovanja je plačevanje pokojnin zavoljo poklicne in pridobitne nesposobnosti, doseganja starostne meje in vdovske pokojnine. Pokojninsko zavarovanje je obvezno zavarovanje pri katerem se zavarovanje navezuje na zaposlitev ali pridobitništvo. Zavarovati se morajo vsi delavci, uslužbenci in del samostojnih podjetnikov in posameznikov. Fleksibilna starostna meja omogoča zavarovanim z dokončanim dogovorjenim letom življenja predčasno koriščenje izplačila pokojnine iz naslova starostne upokojitve. Za financiranje pokojninskega zavarovanja so potrebni prispevki v višini, ki jih do polovice krijejo delodajalci in delojemalci (določiti je potrebno najvišjo mejo vplačevanja prispevkov in izplačevanja pokojnine)

    Zavarovanje brezposelnih
    Zavarovanje brezposelnih služi za materialno podporo brezposelnih s pomočjo denarja za brezposelne in pomočjo brezposelnim ter služi za privedbo na trg delovne sile s pospeševanjem poklicnega izobraževanja in strukturno političnimi ukrepi kot plačilo za skrajšano delo, prešolanje v druge poklice itd. Nadomestilo za brezposelnost znaša dogovorjeno višino bruto plače in se odobrava največ za čas, ki je krajši od enega leta. Nosilci zavarovanja za brezposelnost in pomoč brezposelnim so ustanove in uradi za delo. Za financiranje brezposelnih se uporablja stopnja prispevka od bruto plače v dogovorjeni višini, od česar plačata delodajalec in delojemalec vsak do polovice.

    Sistemi socialnega izravnavanja
    Sistemi socialnega izravnavanja služijo za socialno podporo ljudem, ki so prišli v težave ali, ki imajo nizke dohodke. Socialna in pravna država mora vsakemu državljanu jamčiti človeka vreden eksistenčni minimum.

    Socialna pomoč
    Socialna pomoč je namenjena za socialno nujo in nastopi kadar nekdo življenja iz svojih moči več ne more zagotavljati. Socialna pomoč se dodeljuje kot pomoč za življenjsko vzdrževanje ali kot pomoč v posebnih življenjskih položajih.

    Pospeševanje družine
    Družina mora biti pod posebno zaščito temeljnega zakona in je deležna mnogih ukrepov za pospeševanje. Tako na primer otroški dodatek, prednosti pri obdavčitvi, plačilo za vzgojo, pomoč mladim, pomoč za stanovanja za mlade družine itd.

    Oblikovanje premoženja v rokah delojemalcev
    Oblikovanje lastnine in premoženja za delavce, uslužbence in uradnike je pomembna družbeno-politična naloga. Družbena lastnina za vsakogar ni dosegljiva z razdelitvijo obstoječih premoženjskih vrednosti, temveč z ukrepi varčevanja (stanovanjska gradnja, vlaganje denarja) in z udeležbo v kapitalu in dobičku podjetja, prav tako pa tudi z udeležbo zunaj podjetja v produkcijskem kapitalu gospodarstva (investicijski skladi, delnice). V tujini uvajajo mnoga velika podjetja udeležbo v kapitalu za delojemalce in izdajajo delnice po prednostnih tečajih svojim sodelavcem.

    Zaključek
    V napredujoči gospodarski in socialni razvojni težnji je potrebno podpirati vse tendence, ki dajejo krmiljenju trga soglasno prednost pred globalnim krmiljenjem države. Gospodarske okvirne pogoje je zato potrebno oblikovati tako, da se zagotovijo po možnosti veliki prosti prostori za vsa področja gospodarskega življenja, posebej za obrt, za majhna in srednja podjetja, prav tako pa tudi za področje investicij in porabe.

    Tehnični napredek vodi k nenehnemu strukturnemu spreminjanju gospodarstva in sociale. Te strukturne spremembe zahtevajo po eni strani dodatne investicije, torej višjo vlogo kapitala na delovnem mestu, po drugi strani pa tudi višjo strokovno usposobljenost delavcev. Zato so vlaganje kapitala in pridobivanje usposobljenih strokovnjakov (izobrazba + nadaljnje izobraževanje) odločujoči dejavniki razvoja za posamezna podjetja in celotno narodno gospodarstvo umeščenem v svetovnem globalnem gospodarstvu, ki deluje na temelju delitve dela.

    Nadaljnjega odločujočega pomena za prestrukturiranje do osamosvojitve pretežno dirigiranega gospodarstva v socialno tržno gospodarstvo je zaznavanje podjetniških funkcij, kar pomeni ustvarjanje široke strukture malih in srednjih podjetij na vseh področjih gospodarstva. Visoka gospodarska stopnja zmogljivosti države in s tem doseženega življenjskega standarda državljanov, kakor tudi visoka mera socialne varnosti je lahko dosežena samo takrat, kadar je privatni podjetnik ključna figura gospodarskih razvojnih procesov, torej gonilna sila za dinamično ravnanje, za nadaljnji razvoj in za nujno prilagajanje strukturnim procesom spreminjanja. Podjetniki v Sloveniji bodo lahko gospodarsko samo tako uspešno in socialno tako odgovorno oblikovali proces tržnega gospodarstva, kot bodo s strani države zagotovljeni pozitivni okvirni pogoji za to.

    Zato je potrebna stabilizacijsko usmerjena denarna politika, gospodarsko sprejemljiva plačna in tarifna politika, ki je orientirana v napredek produktivnosti gospodarstva, prav tako pa tudi izenačena plačilna bilanca (izvoz/uvoz/ storitve itd.)

    Socialni mir je osnovni predpogoj za standard in blagostanje državljanov. K vzpostavitvi in ohranjanju socialnega miru lahko najbolj prispevajo socialni partnerji, torej delodajalci in sindikati, ki morajo skleniti socialni pakt, po drugi strani pa mora biti primerna plačna politika delodajalcev. Socialni mir je potrebno zagotavljati s primerjavo funkcije samostojnega proizvodnega in storitvenega potenciala slovenskega gospodarstva.

    Funkcija podjetja v socialnem tržnem gospodarstvu nima v osnovi nič opraviti z oskrbo s kapitalom in kapitalizmom. Vendar pa sta kapital in dobiček potrebna, da bi upravičili podjetniške naloge in socialno odgovornost do sodelavcev, do potrošnikov, do dobaviteljev in do okolja v trajnem pomenu. Zato je dobiček podjetnika zaželen in potreben. Dobički podjetnikov pa so nujni tudi iz socialnih razlogov, ker so samo gospodarsko donosna in zdrava podjetja v stanju trajno ustvarjati nova delovna in izobraževalna mesta, ustvarjati boljše možnosti za zaslužek delojemalcem in zagotavljati konkurenčno sposobnost podjetij v mednarodni konkurenci. Gospodarstvo, ki se nahaja v procesu prestrukturiranja potrebuje predvsem v prihodnost usmerjenega in pogumnega podjetnika.

Comments are closed.