Na regionalnem omizju »Pametne vasi – nove tehnologije in koncepti za ohranitev ptujskega in ormoškega podeželja«, ki je v petek, 5. 1. 2017, pozno popoldne potekalo v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in župana Občine Gorišnica Jožefa Kokota v Gorišnici, so govorci: Radko Firbas (uporabnik namakalnega sistema Gorišnica), Niko Korošec (Mlin Korošec), dr. Štefan Čelan (Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj), dr. Emilija Stojmenova Duh (Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani) skupaj z evropskim poslancem Francem Bogovičem iskali odgovore, kaj se skriva za tem pojmom, in kaj pomeni, da bi vasi postale pametne v prid boljšega življenja prebivalcev na podeželju. Omizje je moderirala Suzana Lara Krause, zbrane pa je v uvodu pozdravil župan Občine Gorišnice Jožef Kokot, ki želi, da njegova občina sledi gospodarskemu razvoju in da se koncept pametnih vasi čimprej spravi v realno življenje.
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v uvodu izpostavil, da je v okviru EU akcije za pametne ključna skrb EU, kako poskrbeti, da evropsko podeželje v prihodnje ne bo preveč zaostajalo za mesti, kjer se trenutno v okviru hitrega razvoja digitalizacije, novih tehnologij ter novih ekonomskih konceptov (kot je npr. delitvena ekonomija), že dogaja razvojni preskok, tudi v okviru že bolj uveljavljenega koncepta t. i. »pametnih mest«. Eden izmed ciljev v konceptu pametnih vasi je po njegovih besedah cilj, da se kmetijstvo naredi privlačno za mlade in da jim bo delo na kmetijah tudi omogočalo spodoben dohodek.
»Cilj kmetijske politike v EU je torej ohranjanje malih kmetij, za to pa potrebujemo pametne prebivalce in jasen cilj,« je poudaril Bogovič.
Milan Korošec je predstavil primer dobre prakse koncepta »Pametnih vasi« v Gorišnici, to je mlin Korošec, v katerem uporabljajo robota za zlaganje vreč in optični čistilec zrnja za večjo produktivnost in olajšanje dela zaposlenim. Korošec je poudaril, da dajejo poudarek kakovostnim in lokalnim sestavinam, ki so vse slovenskega porekla. Procese v mlinu imajo avtomatizirane, računalniško vodene, s čimer močno olajšajo delo zaposlenim. Njihova vizija je spodbujanje nakupa lokalnih pridelkov in biti kompetenčen na trgu.
Dr. Emilija Stojmenova Duh s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je opozorila na beg možganov iz Slovenije, od koder nam odhajajo najboljši kadri. Predstavila je nacionalno referenčno mrežo FabLab (angleška kratica za: fabrication laboratory), ki je nastala v okviru evropskega projekta ERUDITE, in katere pobudnica in koordinatorica v Sloveniji je. Gre za mrežo 27 središč po celotni državi, ki predstavljajo odprt visoko specializiran, a nekomercialni, prostor za ustvarjanje, in v katerem se uporablja najnaprednejša oprema in tehnologija. Cilj tega projekta pa je ravno ugotoviti, kako lahko nove tehnologije postanejo gonilna sila razvoja v slabše preskrbljenih oz. podeželskih območjih.
Radko Firbas, kmet iz Moškanjcev v Občini Gorišnica, ki je uporabnik namakalnega sistema, je povedal, da 2/3 občine uporablja namakalne sisteme in tako živijo z roko v roki z občino. »Voda teče mimo, zakonodajo si pišemo sami in dajmo si jo napisati tako, da bodo tudi drugi občani tako dobro znali izkoriščati namakalne sisteme, kot mi, ter da bodo kmetje kot uporabniki namakalnih sistemov imeli kaj za početi,« je dobro prakso v njihovi občini kot zgled predstavil Firbas. To pa je tudi eden izmed ciljev v konceptu projekta evroposlanca Bogoviča za pametne vasi za Slovenijo.
»2 milijona ljudi nas živi v tej lepi Sloveniji in kaj imamo drugega Slovenci kot pamet. Delati pa moramo tako, da bomo vsi kar najbolj kakovostno in dostojno živeli življenje, kot je napovedal evropski poslanec Bogovič s projektom pametnih vasi,« pa je vizijo pametnih vasi pozdravil dr. Štefan Čelan, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. Poudaril je tudi, da imamo z dobrotami slovenskih kmetij marsikaj dobrega za pokazati. Še posebej, če znamo skupaj povezati posameznike, postaviti poslovni sistem, ki ga podpira infrastruktura, ker le tako lahko pride teh 400 kmetov do trgovskih polic. V ZR Bistra sicer s pomočjo tehnoloških postopkov razvijajo in pripravljajo več projektov, med drugim bio-oglje.
»Ostanimo povezani, strnimo glave in roke in naredimo nekaj na področju pametnih vasi,« je svojo nastop zaključil Čelan.
Evropska komisija kot odgovor na vprašanje prihodnjega razvoja evropskega podeželja pripravlja sveženj ukrepov in razpisov pod okriljem EU akcije za pametne vasi. Evropski parlament pa je, na predlog poslancev Franca Bogoviča in Tiborja Szanyija, pred kratkim potrdil pripravljalni ukrep v višini 3,3 milijona, ki bo namenjen prav razvoju pametnih rešitev za evropsko podeželje.
