Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša sta po spominski maši izpostavila pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot koraka na poti k narodni spravi. »Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa in v tem duhu je bila ustanovljena Slovenija,”
je dejal Borut Pahor. Janez Janša pa je dejal, da bomo spravo dosegli nekoč v prihodnosti. Ob tem je poudaril, da imamo Slovenci v novejši zgodovini obdobje, ki nas je v zelo veliki meri poenotilo in združilo v plemenitem cilju. Zato je pozval, da tudi v prihodnje postavljajmo v ospredje čas, ki nas je združeval.
Janez Janša: “Imamo pravico, da vse brez razlik pokopljemo v označenih grobovih.“
Predsednik vlade Janez Janša je izpostavil dogodke, ko je bilo naročena morija, ki se je zgodila pod Mecesnovo gorico. Tam se je med mnogimi znašel tudi njegov oče. Predsednik vlade je izpostavil, da je bil odpor proti kateremukoli zlu legitimen, in povedal naslednje:
“Zato spoštujemo vse, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu in komunizmu. Vsi, ki so umrli v ali zaradi tega odpora, imajo pravico do imena in spomina, zaslužijo si dostojen grob in naše spoštovanje. Samo to je lahko trajna osnova narodne sprave Slovencev.”
“Druga, povojna generacija, ki jo tukaj na svojevrsten način poosebljava s predsednikom Borutom Pahorjem, je leta 1991 kljub vsem mogočim slabim napovedim in obetom dosegla slovensko državo, ne da bi bila v tem neverjetnem, čudežnem podvigu naroda prelita bratovska kri,” je povedal Janša in nadaljeval:
“Zato imamo pravico, da vse brez razlik pokopljemo v označenih grobovih. Da se vrnemo med civilizirane narode. Da vse umrle sprejmemo med naše občestvo in da postanemo celota. Da sovraštvu odrečemo domovinsko pravico ter se usmerimo v temeljni cilj naše ustavne himne, ki pravi: edinost, sreča, sprava, – naj spet k nam nazaj se vrnejo.”
Borut Pahor: “Pogled na bolečino našega bližnjega nas lahko zbliža ob zelo različnih nazorih.”
Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru spomnil na spravno mašo, ki je v Kočevskem rogu potekala pred 30 leti. Občutki glede slovesnosti, na kateri sta spregovorila tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Milan Kučan, se razhajajo še danes, pa vendar je po Pahorjevem mnenju kljub vsemu šlo za pomemben dogodek za slovenski narod, kar se je kasneje ob plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije pokazalo, da smo Slovenci zmogli narodno enotnost v tedanjem prelomnem trenutku.
“Zato smo tukaj. Ne želimo pozabiti, a gledamo naprej. Ljudje bomo vedno živeli z različnimi prepričanji, nazori, idejami; v tem se bomo gotovo razlikovali in to je naravno. Toda to, kar nas lahko zbliža tudi ob zelo različnih nazorih, je pogled na bolečino našega bližnjega. Ne smemo hoditi brezbrižno mimo tuje bolečine,” je povedal predsednik Pahor.
Predsednik Pahor: “Potrebno je, da vemo, da so naši skupni spomini to, kar smo mi.”
Predsednik Pahor je spomnil, da sta odpuščanje in sprava najprej globoko intimna vzgiba in stvar slehernega posameznika. Prepričan je, da je med nami več tistega, kar nas povezuje kot razlikuje. Med seboj si moramo pomagati, saj če se sprava konča, se prične trpljenje, vloga države pa je, da popravlja krivice in ne ustvarja novih.
“Narod konstituirajo skupni spomini. Smo, kakršni smo, zaradi naših spominov. Ni potrebno, da imamo nanje enoten, enak, isti pogled, potrebno pa je, da vemo, da so naši skupni spomini to, kar smo mi. Da stojimo na ramenih naših spominov … Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Naj bo za prihodnost navdih vse tisto iz naše slavne preteklosti, kar nas je plemenitilo, tako ljudi kot ves narod. Za prihodnost pa naj nam bo opomin vse tisto iz tragične preteklosti, kar nam je jemalo dostojanstvo kot ljudem in kot narodu.”
Celoten govor predsednika vlade Janeza Janše lahko najdete TUKAJ. Celoten govor predsednika države Boruta Pahorja najdete TUKAJ. Obema govoroma lahko prisluhnete v priloženem video v tem prispevku zgoraj.
