Avtor: Gregor Lubej. Vir: Siol. V MnenjeMetru nastopata Vlado Miheljak in Matej Makarovič.
SD je na prelomnici. Po 15 letih vodenja Socialnih demokratov se bo Borut Pahor na sobotnem kongresu prvič spopadel z resnima tekmecema. Vprašanje pa je, ali je stranka zrela za prelom.
Vlado Miheljak:
Pahor ni ne rešitelj ne grobar stranke. Socialni demokrati imajo takšno vodstvo, kot si ga zaslužijo. Nisem prepričan, da bodo imeli od nedelje novega voditelja. Res je, da je tekma odprta, a zelo verjetno je, da bo Pahor izvoljen še enkrat. Stranka se bo na kongresu odločila, kaj hoče, vprašanje pa je, ali ve, kaj hoče. V SD so v precepu, vprašanje je, ali v Vlačiču in Lukšiču vidijo človeka, ki bi lahko Pahorja nadomestila. Za Vlačiča velja, da je manj izbrušena kopija Pahorja, za Lukšiča pa je vprašanje, ali ima v interni javnosti podobo voditelja, ki lahko stranko potegne naprej. Pahor ni vodil socialdemokratsko politiko, predvsem je promoviral sebe, stranka pa je bila uspešna zgolj enkrat, kar je bila posledica razpadlega imperija LDS. SD nima koristi od njegove priljubljenosti, javnomnenjske raziskave kažejo, da ga desni volivci nagrajujejo za kompatibilnost. Na predsedniških volitvah Pahor znotraj levice nima nobenih možnosti, čeprav je malo verjetno, pa bi se mu lahko izšel seštevek glasov na desnici, če Milan Zver ne bi prišel v drugi krog.
Matej Makarovič:
Kot kaže zdaj, SD pravzaprav nima na razpolago nobene res dobre rešitve. Na eni strani je sedanji predsednik, ki se v vlogi predsednika vlade gotovo ni posebno izkazal, kar je pokazal tudi volilni izid. Toda po drugi strani je bil ravno Pahor tisti, ki je s svojim imenom pripeljal stranko do zmage v letu 2008 in jo s svojo podobo in politiko umirjenosti naredil zanimivo tudi za sredinske volivce. Njegovi protikandidati tega potenciala gotovo nimajo in pomenijo resno tveganje, da bi SD postala povsem marginalna stranka skrajnih levičarjev ali pa skrajnih populistov. Z morebitnim Pahorjevim odhodom bo verjetno pokopana tudi vsaka možnost oblikovanja SD v smeri normalne evropske socialne demokracije, saj se zdi, da poskuša radikalna koalicija starih in mladih komunistov očitno izločiti vse tiste, ki razmišljajo bolj sredinsko ali bolj evropsko.
