Pa tak podjetnik

8
104

Na prejšnjih lokalnih volitvah je sedanji ljubljanski župan nastopal s krilatico, da je mesto podjetje in kot tako potrebuje za vodenje le dobrega managerja. Seveda gre pri tem za grobo poenostavljanje, a je velika večina Ljubljančanov bila tolikanj sita nesposobnosti prejšnjih županj in županov, da je podjetnemu trgovcu zaupala svoj glas. In res, način upravljanja mesta se je drastično spremenil in še zlasti središče mesta je začelo hitro spreminjati svojo podobo.

Ljubljana kot Mercator

Ko danes pogledamo nazaj, so vzporednice med Jankovićevim vodenjem Mercatorja in prestolnice več kot očitne. V obeh primerih je šlo za zelo ekspanzivno politiko upravljanja. Mercator je praktično čez noč požrl vso domačo konkurenco, večinoma lokalne trgovske verige in verižice, še preden so se te zavedele, da so v časih hitre rasti zaradi lahko dostopnih posojil lahek plen.

Z meteorskim uspehom pri transformaciji najboljšega soseda v največjega opiti Janković, je svojo ekipo iz Mercatorja praktično preslikal v Rotovž. A ni preslikal le svoje ekipe, temveč tudi svoj pristop k upravljanju. Ekspanzivno rast podjetja lahko na mestni ravni preslikamo v porast investicij, seveda predvsem v gradbenem sektorju. Kar seveda ni nujno slabo, še zlasti, če nove stavbe, mostovi in ceste vsaj posredno vzpodbudijo gospodarska gibanja – denimo z znižanjem najemnin za poslovne prostore ali z izboljšanjem prometne situacije.

Seveda pa je mesto več kot le podjetje, zato ne moremo pričakovati, da bodo vse investicije prinašale dobiček ali vzpodbujale gospodarsko dejavnost, vsaj ne neposredno.

Don Zoran

A pustimo ta meščanski, neposlovni del mestnega utripa in se raje posvetimo managerstvu, upravljanju mesta, tistemu, s čimer se je Janković najbolj kitil od prvega dne svoje prve predvolilne kampanje. Mesto kot podjetje, župan kot podjetnik.

Zanimivo je, da celo največji županovi privrženci ne govorijo o njem kot o moralni avtoriteti. Še več, ena najpogosteje slišanih pohval govori o tem, da že res, da župan za svoj žep dela, a da vsaj kaj naredi tudi za mesto in njegove prebivalce (dobro so nas natrenirali v socializmu, mar ne?). Skratka, Janković bi naj bil tak podjetniški as, da mu pač lahko spregledamo tudi kakšne stranpoti. A prav tukaj se skriva morda največja prevara – ali je župan res tako sposoben podjetnik, za kakršnega ga imajo njegovi privrženci in celo mnogi nasprotniki?

Biznismen ali nepismen?

Poglejmo samo dogajanje okoli njegovega najparadnejšega projekta – športno-rekreacijskega centra Stožice. V projekt je MOL vstopila v obliki javno-zasebnega partnerstva. Po pogodbi, sklenjeni z zasebnim partnerjem Grep, je bila vrednost javnega dela projekta, torej stadiona in dvorane, ocenjena na 81 mio EUR. V kolikor bi znesek presegal to vsoto, je razliko dolžan plačati javni partner, torej MOL. Čeprav je že leto nazaj računsko sodišče ocenilo, da je pogodba s tega vidika sporna in bi znala realna cena pogodbeno preseči celo za 60%, je Janković še naprej zatrjeval, da ne bo MOL oziroma Ljubljančani plačali niti ficka.

Ko se je hišica iz kart sprenevedanja pred tedni končno sesula in je v javnost prišel podatek o astronomski, kar 47% podražitvi, je župan le-to pojasnil z besedami, da v času razpisa in podpisa pogodbe o projektu niso vedeli drugega kot kapaciteto sedežev in rok izgradnje. Pogodba o javno zasebnem partnerstvu je bila podpisana, ne da bi sploh imeli izdelan projekt.

Prestavljajte si, da želite zgraditi hišo za svojo družino. Z gradbenim podjetjem sklenete pogodbo in vnaprej vplačate 100.000 EUR za gradnjo hiše za 5 ljudi. Ko sredi gradnje vprašate, kje bo kopalnica in zakaj ima hiša samo dve sobi, vam izvajalec pove, da za ta denar on lahko zgradi le dvosobno pritlično hišo brez sanitarij. Seveda ste krivi sami, ker pred podpisom pogodbe niste imeli niti izrisanega tlorisa, kaj šele popisa del.

Taka zgodba je seveda zgolj hipotetična, saj se ne more zgoditi. No, morda le prvovrstnim nesposobnežem. A prav to se je po županovih besedah zgodilo Njemu. Ali torej o Zoranu Jankoviću sploh še lahko govorimo kot o sposobnem poslovnežu?

Foto: Wikipedia

8 KOMENTARJI

  1. On je zelo sposoben zase in za Zokija JR in Zokija JR JR

    je pa prav tragikomiočno kakšno zaslombo ima v medijih – Murgelski ata je močno aktiven!

    A si predstavlajte kakšen cirkus bi bil, če bi ta isti štadion, povsem na enak način gradil župan iz desne ali bolj nevtralne opcije – živega bi požrli!!

  2. “Ali torej o Zoranu Jankoviću sploh še lahko govorimo kot o sposobnem poslovnežu?”

    To je odvisno kako poslovneža definiraš. Primerjava stanja na tvojem in njegovem računu je npr. lahko tak kriterij. Drugi kriterij je primerjava z drugimi uspešnimi poslovneži, katerih podjetja so neslavno propadla. Mercator je bil druga zgodba.
    Občine pa po definiciji niso profitne organizacije. Te stvari je dobro vedeti preden pišemop o teh zadevah ali brezveze moraliziramo, kot to počne avtorica.

    “A si predstavlajte kakšen cirkus bi bil, če bi ta isti štadion, povsem na enak način gradil župan iz desne ali bolj nevtralne opcije – živega bi požrli!!”

    In bi bil verjetno ponovno izvoljen.

    Problem Jankovičeve opozicije niso mediji ampak razumevanje osnovnih principov delovanja politike na lokalni ravni.

  3. jankovič je prejšnje volitve dobil točno na te fore, da on ni politik, da je mesto kot podjetje itd.

    mediji z izjemo Financ so mu izjemno naklonjeni, državne inštitucije(inšpektorji, ministri – primer žarnić, Lukšič)delajo takorekoč na njegov ukaz, o zapufanosti Ljubljane pa žal ni potrebno izgubljati besed

    In ja, se zavedam da bo ponovno izvoljen – žal….

  4. rx

    V času ko je bil Jankovič uspešen manager Mercatorja so bili enako uspešni tudi Kosmina in njegov naslenik Bavčar, Turenšek in njegov Naslednik Šrot, Tovšakova, Kordež, Zidar in drugi kameradi. Imeli so neomejeno podporo bank in politike. Jankovič je javno oglaševal svoj načrt za prevzem, ki je bil sicer bolj vzdržen kot Kordežev, bi se pa vseeno v sedanji situaciji ne izšel. Jankovič ima to srečo, da sta se v dobrih časih zakreditirala le njegova sinova, njega pa so Janša, Bavčar in Šrot spodili od korita, kjer bi naredil lahko veliko škode.

    Kakšen manager je Jankovič se vidi na projektu Stožice. Ko se je Delta uamknila je bilo jasno, da osnovna zamisel za financiranje projekta ne pije vode… Kot župan je od svoje prijateljice Hilde kupil stanovanja v Celovških dvorih, ki so pod bančno hipoteko itd itd…NEPISMEN

  5. 1leny, Kučanova podpora ni bila nikoli sporna, bolj me preseneča Bučarjev podpis

    Se pa strinjam s tvojo drugo pripombo, leta pranja so prinesla svoje in pri nas je psovka že samo beseda “konzervativen”

    rx170, “Primerjava stanja na tvojem in njegovem računu je npr. lahko tak kriterij” – oprosti za neposrednost, ampak to je zelo vulgaren kriterij. Po tej logiki bi bil sposoben poslovnež tudi Toto Riina ali Slobodan Milošević.

    Glede “druge zgodbe” pa ti je že lepo odgovoril Gordon. Jankoviću je pač bilo managersko lastninjenje Mercatorja preprečeno. O tem, zakaj so ga Šrot, Bavčar in najverjetneje tudi Janša izigrali, imam svojo teorijo, ki nima nič z levico ali desnico ali s Kučanom, a tukaj niti ni pomembna. Če ga ne bi izločili, bi precej verjetno Mercator šel v smeri ostalih managersko olastninjenih podjetij. Pa ne mislim, da so ga zato onemogočili, to je potem pač slučajno tako naneslo.

    “Občine pa po definiciji niso profitne organizacije. Te stvari je dobro vedeti preden pišemop o teh zadevah ali brezveze moraliziramo, kot to počne avtorica.” Očitno nisi natančno prebral mojega zapisa, sicer bi opazil tole trditev: “Seveda pa je mesto več kot le podjetje, zato ne moremo pričakovati, da bodo vse investicije prinašale dobiček ali vzpodbujale gospodarsko dejavnost, vsaj ne neposredno”. Skratka, brezzveze moraliziraš in še bolj brezzveze polemiziraš o nečem, v čemer se itak strinjava.

    “Problem Jankovičeve opozicije niso mediji ampak razumevanje osnovnih principov delovanja politike na lokalni ravni.” – Morda bi nam nevednežem ti razložil osnovne principe delovanja lokalne politike.

    gordon, Stožice so samo en primer… Možnosti za nasedlo investicijo sta samo dve – je nasedla hote ali nehote?

  6. Ja, Gordon, že mogoče, da bi temu bilo tako vendar “kaj če” analiza so ob odsotnosti jasnih empiričnih modelov (tovrstna analiza, ki s eje gre avtor pa vemo, da večinoma ne deluje na tej podlagi) na ravni špekulacije. Razen seveda, če uspeš predpostaviti pogoje domnevnega Zoranovega prevzema, anuitete, ki bi jih odplačeval ter donose, ki bi jih prevzemno podjetje imelo.Tukaj pa sva oba precej svobodna.

  7. “Seveda pa je mesto več kot le podjetje, zato ne moremo pričakovati, da bodo vse investicije prinašale dobiček ali vzpodbujale gospodarsko dejavnost, vsaj ne neposredno”. Skratka, brezzveze moraliziraš in še bolj brezzveze polemiziraš o nečem, v čemer se itak strinjava.”

    Ne. Ravno zato sem izpostavil tvoje problematiziranje domenevne Jankovičeve poslovne nesposobnosti.

    “Morda bi nam nevednežem ti razložil osnovne principe delovanja lokalne politike.”

    Kakorkoli se sliši brezveze vendar uspešnost županov se v glavnem meri s kilometri asfaltirane ceste, številom postavljenih kandelabrov. Župani gradijo in ko zgradijo ravno v volilnem letu objekte od katerih so eni potrebni (kanalizacije, vrtci), nekateri pa bistveno manj (športne dvorane, vaški domovi)
    V primeru velike Ljubljane je pač zadeva “large scale”. Hkrati s tem pa po številnih občinah potekajo spremembe PN in nakupi zemljišč (kjer živim je skoraj v vsaki občini vsaj ena zgodba, kjer so profitirali ali župani ali pa z njimi tako ali drugače povezani ljudje). Zadeva je enakomerno porazdeljena po obeh političnih opcijah (kjer sem sam slučajno pač prevladujejo ta “desni”). Skratka župani so po mojem mnenju eni večjih škodljivcev za davkoplačevalski denar.

    Kar se tiče, kako bi bil, če bi bilo, v primeru prevzema Mercatorja pa velja moj odgovor Gordonu.

  8. zakaj je prišel Zoki v Slovenijo? ker mu dol v Srbiji noben ne bi verjel oz če bi že uspel koga “nategnit” bi zelo hitro dobil šus v glavo…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite