P. Sovdat, Finance: Ugrabljena podjetja

4
264

Skoraj dve leti bo od zadnje večje corporate governance poteze nadzornikov, ki sem jo pohvalila. Takrat se je nadzorni svet Petrola pod vodstvom šefa Soda Tomaža Kuntariča hitro in jasno odzval na naše razkritje, da je tedanji šef Aleksander Svetelšek s posvečenimi odvetniki sklepal prijateljske posle. Le nekaj dni po razkritju, da je Petrol od odvetnika Dušana Korošca kupil terjatve do propadajočega gradbinca SCT, je Svetelšek moral oditi. Že takrat sem zapisala, da bi bila veliko bolj srečna, če bi Svetelška razrešili – pustili so mu, da odstopi.

Več kot leto dni je že minilo od seje nadzornega sveta NLB, kjer je takratni nadzornik Miran Pleterski opozoril, da želi »nekdo ugrabiti banko«. Razen tega, da je Pleterski odstopil, se v banki ni nič kaj veliko spremenilo. Še več, vsi se izogibajo odgovornosti povedati, ali je Janko Medja, ki – po Korn Ferryju, kjer je osnova pogodbe za izplačilo svetovanja temeljila na imaginarni plači članov uprave, ne na dejanskih – sklepa vedno nove svetovalne pogodbe, primeren za šefa največje slovenske banke.

Nobenega napredka ni pri kadrovanju – ne le da se na najvišje položaje največjih državnih družb imenujejo ljudje brez potrebnih znanj, še politiki prostodušno, prek medijev, nadzornikom govorijo, kaj lahko delajo in česa ne. Ker so iz njihove kvote, a ne, Karl Erjavec? Sicer pa so vseh polna usta »strokovnosti« in »neodvisnosti«.

Nič se ne zgodi, ko razkrijemo, da je neodločnost šefa druge največje banke NKBM Aleša Hauca, ki se deset mesecev ni mogel odločiti o ponudbi za nakup Armala, Maribor stala 300 delovnih mest. Ali ko si brezsramno izplačuje sejnine za nadzorovanje bančne hčere. In ko ti predstavniki države rečejo, da je »edino, za kar se je Haucu uspelo odločiti, postavitev 70 tisoč evrov vredne kadilnice«, se vprašaš, kdo je tu zdaj nor.

Iz zgodb o podmizni menedžerski tajkunizaciji, iz nasedlih naložbenih projektov, metanja denarja lastnikov skozi okno… vseh anomalij, ki smo jih v Sloveniji med tranzicijo toliko razvili, da bi o njih moral odločati že odbor za Nobelovo nagrado, se nismo naučili prav ničesar. Da se razumemo – mislim na pozitivne nauke, take, ki bi lastnikom, tudi davkoplačevalcem, prinesli dodano vrednost in več denarja. Se pa, nasprotno, kako molsti premoženje, prenaša iz (politične) opcije v drugo – saj morajo vendar vse dobiti priložnost »delati bolje« od prejšnjih. Ha!

Zaresovski del levice, za katerega je slutiti, da stoji tudi za ustanavljanjem novih političnih strank, je pred dvema tednoma že začel kampanjo proti privatizaciji. Nova mantra, ki jo je opisal tudi odgovorni urednik Mladine Grega Repovž, je, grobo poenostavljam, ti grdi neoliberalci želijo privatizacijo le zato, da bi sami zaslužili z njo.

Več: Finance


4 KOMENTARJI

  1. Ga. Sovdat, kaj ko bi kaj napisali še o novinarjih, ki ste jih nagnali (Kovač)???
    Škandal, da se, korajžni kot ste, pustite ugnati enemu majhnemu profesorčku !!!

  2. Tajkunizacija je »mlinski kamen« za vratom Slovenije!
    Dnevno in še dolgo bomo brali o posledicah tajkunizacije Slovenije, kar pa je še novembra 2008 edina in najbolj podpirala stranka SDS in tudi NSi. Žalostno dejstvo, ki ji je sledilo žal prepozno njuno novo spoznanje, kot vsej politiki doslej. V politiki pa za zmote ni še nihče odgovarjal, predvsem ne zaradi »partijskega« volilnega sistema, ko volivec nima vpliva, kdo bo izvoljen, saj nima pravice do preferenčnega glasu, čeprav to velevata prava demokracija in naša ustava.
    Tako lahko v MAG-u še novembra 2008 v članku z naslovom »Tajkunizacija Slovenije« preberemo, kako je tedanji novinar MAG-a, sedaj pa odgovorni urednik revije REPORTER, mag. Silvester Šurla predsednike oz. predstavnike parlamentarnih strank med drugim vprašal ali bodo predlagale spremembo zakonodaje, da se prepreči bogatenje menedžerjev na tak način, oziroma ali bi jo podprle, če bi jo predlagal kdo drug? Prvi odgovor. Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.«
    Podoben odgovor so poslali iz Nove Slovenije. Po njihovem gre pri odkupih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, za poslovni odnos med banko in kreditojemalcem. »Banka, ki prevzame tveganje prihodnjega delovanja, ga ne prevzame le zaradi vrednosti podjetja kot takega, ampak predvsem zaradi obetov, ki jih podjetju zagotavlja njen menedžment.«
    SDS in tudi NSi nista tedaj imeli torej nobenih zadržkov pri menedžerskih prevzemih oz. »nakupih«, ko prevzeto podjetje prevzemniku menedžerju odplačuje menedžerske kredite, dokler zmore, potem pa shira in potem davkoplačevalci »poplačamo kredite«, ker ne gre drugače.
    To se danes nazorno kaže, saj imajo »banke luknje, podjetja dolgove, državljani pa nove davke« .
    Vse ostale parlamentarne stranke, SLS, SD, LDS, SNS in ZARES, pa so tedaj že imele resne zadržke in pripombe na »tajkunizacijo Slovenije, beremo še v članku mag. Silvestra Šurle. Res pa je tudi, da se je že v času vladanja dr. J. Drnovška oz. zlasti vlade mag. T. Ropa napisala usodna finančno gospodarska “tajkunska zakonodaja” in se je divja privatizacija kasneje ob ugodnih posojilih le še pospešila. Vlada mag. A. Ropa je uzakonila še sramotno zakonito prikrito kratenje lastninskih pravic zaposlenih, to je prikrito neplačevanje socialnih prispevkov. Vse žal še vedno prikrito poteka, ne glede na vlado. Sramota za stroko, politiko in tudi poslance. Pravimo, zgodovina nas uči, vselej in povsod. Preudarek za volitve, za nove »obraze in rezultate«!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite