P. Sovdat, Finance: Tako se to dela

0

Pri nas se davkoplačevalski denar v družbe meče, ne da bi se izračunalo, ali se to sploh splača. Kaj šele, da bi država s pomočjo še zaslužila.

Pred dobrim tednom je država Avstrija prodala avstrijski del Hypo banke. Država Avstrija je banko sanirala štiri leta, vanjo vložila milijardo in pol evrov. Pozimi se je predstavnikom države zazdelo, da bi banko bolje prodali, če bi še malo počakali in jo še malo bolj sanirali. Pa to ni nič pomagalo. Banko so morali prodati. In so jo. Kupec je bil indijski finančni sklad, izplen 65,5 milijona evrov, kar je polovična cena delnice glede na knjigovodsko vrednost.

Indijci Hypo banke niso kupili zato, da bi z njo delali izgubo. Če bodo želeli delati dobiček, bodo morali dajati nova posojila. Bolj premišljeno, kot se je to v Hypu (ali povsod drugje) delalo v času konjunkture.

Država Slovenija je ta teden, pa je šele sreda, za dve že zdaj večinsko državni banki, NLB in NKBM, namenila skupaj 900 milijonov evrov. To je toliko, kot predsednica vlade Alenka Bratušek zatrjuje, da bo potrebno za sanacijo vsega bančnega sistema. Država je le v NLB doslej zmetala 1,9 milijarde evrov – pa zdaj spet potrebuje pol milijarde. Uradno. Neuradno še več. Ampak spet poslušamo, da tokrat je pa res zadnjič. Da davkoplačevalci plačamo samo še tokrat. Potem pa bomo spet imeli dobičkonosne banke, ki bodo kreditirale gospodarstvo.

Tako zlahka ne bo šlo več. Tako zlahka, kot menijo politiki, ki so leta govorili o tem, kako nujno potrebujemo sistemsko banko, celo dve. Ne nazadnje je danes vsakemu janezu novaku jasno, da so ga nategnili. Da so od sistemskih bank, ki so nujno potrebovale državno lastništvo, profitirali le ti, ki so bili prave barve, pod pravo vlado. Zlahka ne bo šlo več, hvala bogu, prav zato, ker je država sanirala banke. Zdaj pa nad bankama bedi Bruselj.

Več: Finance