pater Roblek za Dnevnik: Nuncij sodeloval pri organizaciji obiska v Rimu

9
257

Širši javnosti manj znanega jezuitskega patra Jožeta Robleka, teologa in »duhovnega očeta« iz skupnosti Sv. Jožefa v Ljubljani, je 9. decembra v Rimu sprejel sam kardinal Marc Quellet, prefekt kongregacije za škofe, ki bo v skladu s kanonskimi pravili odigrala pomembno vlogo pri izbiri novih slovenskih nadškofov. Kardinalu naj bi pater v dobro uro trajajočem pogovoru predstavil svoj osebni pogled na stanje v slovenski Cerkvi, o konkretnih imenih pa naj se ne bi pogovarjala; tako nam je zagotovil pater Roblek. Dan kasneje se je pater srečal tudi s papežem Frančiškom, še prej je somaševal pri njegovi jutranji maši v kapeli Doma svete Marte. Papež naj bi mu potrdil, da je dobil vnaprej poslana pisma duhovnikov, redovnikov in laikov, dve pismi pa mu je izročil tudi pater sam.

Po naših informacijah je s patrom v Rim odpotoval tudi vplivni katoliški laik, publicist in direktor Zavoda iskreni.net (Zavoda) Igor Vovk, kar kaže na to, da so pri obisku sodelovali tudi kritični laiki, ki v zadnjem času posamično in v okviru različnih združenj vztrajno opozarjajo na grehe slovenskih klerikov: od pohlepa po materialnih dobrinah, netransparentnega delovanja, neprimernega obravnavanja spolnih zlorab do obstoja kleriškega homoseksualnega lobija. O tem je pisal tudi omenjeni Igor Vovk.

Obisk naj bi ostal tajen

Vest o obisku je v cerkvenih krogih hitro zakrožila, pojavila pa so se tudi ugibanja, ali ni bil skrivnostni obisk izpeljan mimo nuncija. Ni namreč običajno, da delegacije duhovnikov in laikov neposredno obveščajo papeža o svojih pogledih in izbirah; tovrstna opravila so v pristojnosti apostolskega nuncija. Poleg tega je o dogodku poročal le omenjeni zavod, pa še ta šele tri tedne po obisku. Nekateri iz tega sklepajo, da bi moral obisk po prvotnih načrtih ostati tajen. To posredno priznavajo tudi na Zavodu. »Sprva nismo imeli ne namena ne potrebe, da bi pisali o obisku,« so zapisali in dodali, da so se za objavo odločili po tistem, ko naj bi bili »neprijetnih pritiskov« deležni tako duhovniki kot laiki, ki sodelujejo z Zavodom.

»Popolnoma legitimno je, da si nuncij in drugi želijo, da bi proces iskanja škofov potekal v miru. Vendar cilj ne more biti mirno življenje uradnikov v kuriji, ampak da bosta Ljubljana in Maribor dobila dobra nadškofa, ki bosta kos izredno zahtevni situaciji,« je v prispevku z naslovom Zakaj je bilo potrebno poromati v Rim razloge utemeljeval Štefan Kržišnik, ki priznava, da je novica o obisku »med nekaterimi v Cerkvi« povzročila precejšnje negodovanje in kritiko. A očitke o vpletanju zavrača. »Vsi, ki jih skrbi, da se kdo morebiti ‘vpleta’ v utečeni postopek (…), bi morali resno vzeti tudi kanon 212 Zakonika cerkvenega prava, ki pravi, da imajo verniki ‘neokrnjeno pravico razodevati pastirjem Cerkve svoje predvsem duhovne potrebe in želje’,« je zapisal. Po njegovih besedah so laiki, »ki smo čutili ne samo pravico, ampak tudi – glede na resnično težko stanje Cerkve – dolžnost, da izrazimo svoje potrebe in želje«, pri odgovornih naleteli na nepripravljenost, da bi se soočili z »bolečim stanjem«, na »vztrajanje v kulturi zanikanja« ali celo na »sumničavost in podcenjevanje do aktivnega glasu laikov«. Prihajalo naj bi celo do »kršenja osnovnih standardov zaupnosti komunikacije«, saj so pisma s strani slovenskih vernikov – tako Kržišnik – »pristajala v nepooblaščenih rokah.«

Nuncij je vedel

Pater Roblek je o svojih razlogih in namenih za pot v Rim govoril v intervjuju, objavljenem na Jezuiti.si. Kot je dejal, je sledil Božjemu duhu, ki ga je »notranje nagovarjal, da moram nekaj več narediti za slovensko Cerkev, da bo bolj Kristusova in evangeljska, da moram iti v Rim, h Kristusovemu namestniku na zemlji in mu poročati, kako je dejansko z nami«. Po telefonu pa nam je povedal, kako je do srečanja s kardinalom in papežem prišlo. Svojo željo, da bi se srečal s papežem, je nunciju Januszu izrazil že pred časom. Ta mu je glede na namen njegovega obiska predlagal obisk kardinala Quelleta in mu ga tudi uredil. A pater si je še vedno želel srečanja s papežem (ki je tudi njegov jezuitski sobrat), zato je prošnjo naslovil na papeževega osebnega tajnika. »Ker naš faks ni delal, so mi s Svetega sedeža sporočilo o rešeni prošnji poslali na nunciaturo. Ko sem odšel po ta faks, mi je nuncij čestital. Nikakor torej ne drži, da sem se za obisk dogovarjal mimo njegove vednosti,« nam je povedal p. Jože Roblek.

Izjava Igorja Vovka, Zavod iskreni.net: Vatikan si napake v slovenski Cerkvi res ne more več privoščiti. Gotovo ni izbira škofa stvar ulice ali kake navidezne demokracije. Toda še manj je izbira škofov stvar lobijev ali posameznikov, ki ne čutijo resničnosti Cerkve na Slovenskem. Da bo izbira pravilna, bo potrebno veliko dialoga. Ozki krogi, v katerih se je odločalo o preteklih imenovanjih (in vprašanje je, ali je šlo za pravi dialog!), so se v preteklih letih izkazali kot nedorasli tej nalogi.

Vir: Dnevnik (Ranka Ivelja)

Opomba uredništva: Ime prefekta kongregacije za škofe je kard. Marc Ouellet.

9 KOMENTARJI

  1. Hm. Presenečen sem nad pozitivnim poročilom.
    Sam bi bil vseeno previden.

    Ranka Ivelja je znana kot militantna anti-katoličanka.
    Mogoče trenutno zadeve poskuša obrniti levim krogom v prid – pritisk po t.i. “ubožni” cerkvi, ki ne rabi šol, društev itd.

    Presenečen sem tudi, da g. Vovka ni napadla ali predstavila v negativnem smislu. V preteklosti je Dnevnik že zelo negativno poročal o zavodu Iskreni.net.

    Nov škof bo moral biti glede škodljivih levih medijev in levih interesov, ki si želijo uničti slovensko Cerkev, zelo previden. Prejšnji škof, monsignor. dr. Stres je bil tu zelo naiven in posledica je bila tudi Mariborska zgodba.

  2. Ja Lukec, zato bomo pa mi morda bolj komentirali; apmpak zase lahko rečem, da imam za danes kar dovolj.So, what?

  3. Očitno je stvar šla mimo nuncija. Vatikan je potem zadevo spretno rešil tako, da je nazaj sporočil preko nuncija. Če bi nuncij imel malo več obiskov ne bi škodilo. Nasprotno, direkt na papeža, brez resničnega razloga, kaže bolj na našo že pregovorno spletkarsko in suženjsko naravo.

  4. Citiram: Prihajalo naj bi celo do »kršenja osnovnih standardov zaupnosti komunikacije«, saj so pisma s strani slovenskih vernikov – tako Kržišnik – »pristajala v nepooblaščenih rokah.«

    Komentar: hehehehe – trikrat lahko ugibate, v čigavih rokah;-).

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite